TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 96/2003 z dne 8. 10. 2003 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 1520/2002 z dne 28. 11. 2002 in s sodbo Okrajnega sodišča v Domžalah št. K 132/98 z dne 2. 10. 2002 se ne sprejme.

Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju ZKP) v četrtem odstavku 369. člena dovoljuje predlaganje novih dokazov v pritožbi, vendar pa pri tem zahteva razloge, zakaj niso bili predlagani že prej. ZKP s tem skuša preprečiti prepozne predloge za izvedbo dokazov in s tem zagotoviti koncentracijo dokazovanja pred prvostopenjskim sodiščem, ki je izvedlo glavno obravnavo. Iz pritožbe zoper prvostopenjsko sodbo ne izhaja, zakaj obramba dopolnitve zaslišanja I. H. ni predlagala že prej. Ustavno sodišče je tudi ugotovilo, da je pritožnik na zadnjem naroku glavne obravnave ob dopolnitvi njegovega zaslišanja povedal, da je sporne pisne sporazume v njihovem podjetju sklepal I. H. in da je bil v konkretnem primeru sporazum tudi sklenjen, vendar pri njihovem podjetju ni bil arhiviran. Glede na navedeno je očitno, da bi pritožnik najkasneje na navedenem naroku lahko predlagal zaslišanje I. H., vendar tega ni storil. Pritožbenega dokaznega predloga, ki ne navaja ustreznih razlogov, zakaj ni bil podan že prej, ni mogoče upoštevati. Zato je očitno, da pritožniku s tem ni bila kršena pravica iz tretje alineje 29. člena Ustave.