TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Prvi odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08, 97/10 in 63/13) je v neskladju z Ustavo. Državni zbor mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Do odprave ugotovljenega neskladja sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo sodne takse v postopkih, za katere se uporablja Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo in 45/08), procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, tudi če stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati.

Zahteva po dejanskem in učinkovitem izvrševanju pravic do sodnega varstva in do pravnega sredstva zakonodajalcu prepoveduje postavljanje nepremostljivih stroškovnih ovir za njuno izvrševanje. Odsev te prepovedi je ustavnopravna dolžnost zakonodajalca, da v primeru, če naloži obveznost plačila sodne takse, obenem predvidi institut oprostitve plačila sodnih taks oziroma drugih ustreznih taksnih olajšav za tiste, ki plačila ne zmorejo brez resnih, nesorazmernih žrtev. Ureditev, ki možnost celotne oprostitve plačila sodne takse pogojuje s prejemanjem mesečnih dohodkov v višini minimalnega dohodka, torej na zgolj 269,20 EUR ali manj, ob hkratnem (delnem) zvišanju sodnih taks oziroma uvedbi novih sodnih taks, upoštevaje pri tem, da opustitev plačila sodne takse onemogoča vsebinski preizkus vloge stranke, izvrševanje pravice do dostopa do sodišča in pravice do pravnega sredstva ureja na tako utesnjujoč način, da posega v človekovi pravici do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave (tudi ko gre za dostop do Vrhovnega sodišča) in do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Ker je teža posledic posega v pravici do sodnega varstva in do pravnega sredstva za socialno šibke posameznike, ki niso upravičeni do denarne socialne pomoči, nesorazmerna s koristmi ugodnega javnofinančnega učinka zaostritve pogojev za celotno oprostitev taksne obveznosti (ta je ostal celo nekonkretiziran), je zakonodajalec porušil ravnovesje med legitimnim državnim interesom zaračunavanja sodnih taks in interesom socialno šibkih posameznikov, da lahko učinkovito dostopajo do sodišča in učinkovito uveljavljajo pravna sredstva, ne glede na svoj socialni položaj. Izpodbijana ureditev je zato v neskladju s pravico do sodnega varstva in pravico do pravnega sredstva.