TFL Vsebine / TFLGlasnik

Že med magistrskim in doktorskim študijem v Montrealu in tudi potem sem služboval v ugledni odvetniški pisarni, ki je nameravala po moji vrnitvi v domovino ustanoviti podružnico, ta pa bi zastopala večino tedaj najpomembnejših jugoslovanskih ladjarjev. Toda pisali smo račun brez političnega krčmarja, kajti medtem je nekdanja SFRJ razpadla, začela se je vojna, Slovenija se je osamosvojila kot neodvisna država, jaz pa sem bil še eden od tistih, ki se jim je tik pred začetkom kariere razblinil obetaven (pomorski) trg. Očetovo neizpeto poslanstvo zdaj uresničuje hči (na svojo željo, brez starševskega prigovarjanja), ki je nedavno krenila na težko, odgovorno in vznemirljivo odvetniško popotovanje, sam pa še naprej koketiram z odvetništvom prek vrlih kolegic in kolegov doma in v tujini, imenitne revije Odvetnik, neumornega odgovornega urednika Andreja Razdriha in Odvetniške akademije.

1. Izhodiščne teze

Bistvo humanizma, vzgoje, izobraževanja, prava, etike, morale, civilizacije in preživetja je Človek, ki ga tu namerno izpišem z veliko začetnico, kajti on(a) ni le goli samostalnik ali sredstvo, temveč cilj. Če je odvetnik poleg solidne strokovne usposobljenosti tudi dober človek, bo soljudem pomagal človekoljubno in vsestransko, ne zgolj s pravnimi veščinami, kar je najvišja poklicanost.

Za prerojeno udejanjanje vrednot – denimo zdravja, miru, svobode, pravne in socialne države, sožitja, planetarnega etičnega domoljubja, sonaravnega bivanja, blaginje in sreče – se mora torej izboljšati slehernik. To bi lahko omogočila holistična vzgoja na podlagi postmaterialistične znanosti, saj bi poleg klasičnega znanja in veščin vključevala tudi negovanje vrlin, delo s samim sabo s proučevanjem starodavnih modrosti (na primer Tao Te Ching, Bhagavadgita, Upanišade, Biblija, Dhammapada), samorefleksijo, jogo, intuicijo, meditacijo, mentorsko pomoč in druge metode za »razEGOvanje«, samouresničenje in širjenje zavesti.

Ali kot pravi tisočletja staro hinduistično reklo: mana eva manușyanam – kakršen um, takšna oseba.

2. Kdo si (ne) upa pogledati skozi teleskop?

Svetopisemski evangelij po Janezu izpričuje, da se je Jezus po vstajenju od mrtvih prikazal apostolom, med katerimi pa ni bilo Tomaža. Ko je ta slišal, kaj se je pripetilo, je le skeptično odkimal, češ da bo verjel v takšen čudež šele tedaj, ko se bo lahko dotaknil Jezusovih ran. In res, čez osem dni se je odrešenik prikazal tudi njemu in takrat je verjel ter se dokončno otresel svoje privzgojene ne(je)vernosti.

V zgodovini človeštva poznamo premnogo takšnih nejevernih Tomažev, katerih zmotna ignoranca je škodljiva premosorazmerno z njihovim družbenim vplivom. Pred približno tremi stoletji se je denimo Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, pisno pridušal nemškemu kolegu Johannesu Keplerju, da se v Padovi »nahaja najpomembnejši profesor filozofije, ki ga vztrajno prosim, naj pogleda luno in planete skozi moje steklo, vendar to trmasto odklanja «. Žal je še vedno tako, večina znanstvenikov se noče zazreti skozi metaforični Galilejev teleskop in pogledati nad materializem, ki ga utelešajo kartezijanska paradigma, Newtonovi zakoni in darvinizem, samozadosten zahodnjaški narcisizem in kulturni avtizem, čeravno je vse več dokazov, da se onkraj dogajajo osupljive reči. Duhovnost kot najširša zavest se dviga visoko nad sleherno religijo in je neskončen domišljijski vir znanosti.

Hvalevredno je, da vse več modrih in ozaveščenih ljudi na podlagi najstarejših in najnovejših izsledkov, lastnih uvidov, kreativnega razmišljanja in intuicije zagovarja metafizični idealizem oziroma hipotezo, da je človek mnogo več kot organski sistem z možgani vred in »njihovimi« mislimi. Povečuje se število tistih, ki se zavedamo, da Eno bo Vse in Vse bo Eno, ko nikomur več ne bo vseeno, kaj se dogaja v njem in naokoli, ker se bo zavedal Enosti.³ Povezujemo se v različne znanstvene, strokovne in laične družbene tvorbe, od gibanj in društev do znanstvenih inštitutov, akademij in podobnih organizacij.

Vodilen tovrstni forum je Znanstveno in medicinsko omrežje (Scientific and Medical Network), ki od leta 1973 kot dobrodelna organizacija združuje znanstvenike, zdravnike, psihologe, inženirje, filozofe, praktike in druge profesionalce ter člane iz več kot tridesetih držav in številnih najuglednejših akademskih institucij. Kot poseben projekt so ustanovili Galilejevo komisijo (Galileo Commission), ki ji znanstveno svetuje več kot 90 vrhunskih ekspertov, povezanih s 30 univerzami z vsega sveta. Večina sodelujočih znanstvenikov je leta 2014 podpisala Manifest za postmaterialistično znanost, torej takšno spet razsvetljeno znanost, ki naj bi bila odprta, povezovalna in holistična, zato smo ga kasneje podprli tudi mnogi drugi.

Galilejeva komisija je konec oktobra 2018 na londonskem King’s Collegeu predstavila svoje prebojno znanstveno poročilo z naslovom Znanost onkraj materialističnega pogleda na svet: postmaterialistični znanosti naproti (Science Beyond a Materialist World View: Towards a Post-Materialist Science),⁴ ki me je navdahnilo s svežo in nadvse optimistično energijo pri pisanju omenjene knjige in pripravi tega prispevka.

3. Nekatere zablode materialistične znanosti

Prevladujoča znanost se še vedno oklepa številnih trditev, ki niso točne ali so celo napačne, recimo:

• zavest je proizvod elektrokemičnih procesov v možganih (pravilno: presega možgane, ki so najverjetneje le sprejemnik ali filter),
• bistvo vsega je materija oziroma snov (pravilno: ključna je energija),
• geni opredeljujejo in nadzirajo vsa živa bitja, zlasti ljudi (pravilno: to vlogo ima zlasti okolje, s čimer se ukvarja epigenetika),
• evolucija temelji na mutacijah (pravilno: na adaptacijah),
• poglavitna gonilna sila razvoja je tekmovanje (pravilno: to je sodelovanje).

V nadaljevanju se bomo ukvarjali zlasti z zavestjo, ki je bistvena za človekov preporod.

4. Kaj je zavest?

Zavest je vse, česar se človek zaveda s pomočjo možganov, čutil in tudi drugače, čeprav še ni dognano, kaj se dogaja onkraj materialističnega.

Ker je v zadnjih mesecih vse bolj popularen sistem umetne inteligence ChatGPT,⁵ sem se tudi sam odločil, da ga preizkusim in kar v slovenščini povprašam, kaj je zavest. V nekaj sekundah mi je odgovoril takole: »Zavest je subjektivna izkušnja živosti in zavedanje sebe in okolice. To je sposobnost dojemanja informacij, razmišljanja, odločanja in izražanja čustev. Zavest je zapleten pojav, ki še vedno ni popolnoma razumljen, in ga znanstveniki še vedno raziskujejo skozi različne discipline, kot so filozofija, nevroznanost in psihologija.«

Ni slabo, pravzaprav je presenetljivo prepričljivo glede na skrivnostnost zavesti.

Že leta 1889 je ameriški psiholog in filozof William James izpostavil tri možne hipoteze glede izvora zavesti, in sicer da možgani proizvajajo zavest, jo le omogočajo ali jo oddajajo s t. i. filtrsko funkcijo, torej precedijo le del kozmične inteligence, ki jo zmore človek na tej stopnji razvoja.

Sto let kasneje je molekularni biolog Bruce Lipton možgane slikovito primerjal s televizijskim sprejemnikom, na katerem lahko gledamo na stotine programov (»kanalov «), dokler se ne pokvari; mar tedaj to pomeni, da tudi programov ni več …?

Danes obstajata dve poglavitni struji znanstvenikov: materialisti, ki trdijo, da zavest izvira iz možganov kot akcija nevronov oziroma elektrokemičnih procesov (redukcionizem ali nevromitologija), in nematerialistični dualisti, ki ločujejo zavest in možgane, čeravno jih obravnavajo celostno (metafizični idealizem).

Nobenega dokaza ni, da možgani sami po sebi ustvarjajo um in zavest. Smo mnogo več kot telo in presegamo svoj um, saj se »nekaj« ali »nekdo« v nas, višji jaz ali duša ali kaj neizrekljivega, kar je zmožno večno vibrirati skupaj z resonančno kozmično (kolektivno, božansko) zavestjo, zaveda misli, jih opazuje, analizira, selekcionira, čisti, shranjuje in odstranjuje.

Če želimo razvozlati skrivnosti vesolja, moramo razmišljati o energiji, frekvencah in vibracijah, je bil prepričan Nikola Tesla. Na tem sloni kvantna fizika (njeni »očetje« so zlasti Nobelovi nagrajenci Max Planck, Erwin Schrödinger, Werner Heisenberg, Niels Bohr in Eugene Wigner), ki odkriva, da snov izvira iz zavesti, ki je poglavitna, da je vse, kar obstaja, energija, da je opazovanje na subatomski ravni odvisno od opazovalca in da smo vsi in vse del Celote. Nekateri gredo še dlje, denimo Robert Lanza in Matej Pavšič, ki ponujata malce drugačno razlago o tem, kako zavest opredeljuje strukturo vesolja, ker v ospredje postavljata življenje, ki naj bi kreiralo resničnost (The Grand Biocentric Design).

5. O moralnih razsežnostih zavesti

Lawrence Kohlberg je bil ameriški pedagog, socialni psiholog, pisatelj in filozof, ki ga poznamo predvsem po nadgradnji teorije moralnosti pod vplivom švicarskega psihologa Jeana Piageta. Moralno presojanje otrok in odraslih je ovrednotil z zgodbami različnih etičnih dilem in opisal tri poglavitne ravni moralnega razvoja: predkonvencionalno, na kateri presojanje temelji na lastnih interesih, konvencionalno, za katero je značilno, da morala izvira iz tradicionalnih družinskih vrednot in družbenih pričakovanj, in postkonvencionalno, na kateri prevladujejo abstraktna univerzalna in osebnostno razvita etična načela.

Posamezno raven sestavljata dve stopnji, nobene iz te šesterice pa ne moremo preskočiti, marveč je treba za vsako dozoreti in jo po možnosti preseči. Moralna, etična in tudi pravna pravila po Kohlbergovi razlagi tako spoštujemo najprej (1) zaradi strahu pred sankcijami, poslušni smo zaradi zagrožene kazni, (2) zaradi koristoljubja oziroma ugodja na podlagi recipročnosti, po načelu jaz tebi, ti meni, quid pro quo, potem (3) zaradi medsebojne harmonije, usklajenosti in družbenega konsenza, (4) zaradi spoštovanja avtoritete in ohranjanja obstoječega reda, (5) zaradi družbene pogodbe za ohranjanje demokracije in končno (6) zaradi abstraktnega dojemanja univerzalnih etičnih pravil.

Kohlberg je vizionarsko namignil, da nemara obstaja še sedma stopnja transcendentalne moralnosti oziroma moralnosti kozmične orientacije, ki povezuje duhovne razsežnosti človeka z moralnim umovanjem. O tem je govoril tudi Abraham Maslow, ki je tik pred odhodom v onstranstvo na vrh svoje znamenite piramide človekovih potreb dodal še transcendenco, pa tudi Jean Gebser, ki je kulturno antropologijo utemeljil s petimi stopnjami razvoja človeške zavesti, z vrhuncem v integralni zavesti.

Ker Kohlberg ni imel dovolj empiričnih podatkov za potrditev šeste in še manj sedme stopnje, ki se je spogledovala z vesoljno (za)vestjo, se je za vsak primer skliceval na njeno spekulativno naravo. To je bilo razumljivo glede na kritike s strani prevladujočih materialističnih učenjakov, ki se večinoma trdovratno oklepajo zarjavelih paradigem, kot recimo eksaktna in konvencionalna nevroznanost, slepo zaverovana v doktrino fizikalizma. Tudi za večino psiholoških šol še vedno velja, da se ne ukvarjajo z zavestjo, ker je baje neznanstveni pojem, in tako ne priznavajo niti duše, čeprav beseda psihologija dobesedno pomeni dušeslovje oziroma nauk ali veda o duši.

Teorija moralnosti je hvalevredno vplivala na sodobne znanstvenice in znanstvenike, kot je denimo Američanka švicarskega rodu Susanne Cook-Greuter, ki zavest proučuje z vidika osebnostnega zorenja, samouresničevanja in postopnega doseganja transcendence (maturity assessment profile). Dejstvo je, da moralno- -etični občutek človeka vznikne iz zavesti, pri čemer ima znaten vpliv okolje (vzgoja, zgledi »vlečejo«), pa tudi genske pogojenosti ne smemo zanemariti.

6. Tudi pravo sega onkraj

Znamenito je inavguralno predavanje Leonida Pitamica, s katerim je 15. aprila 1920 uvedel delovanje ljubljanske pravne fakultete, in še bolj njegova sklepna misel, da ne bomo »ustvarjali, ne bomo delili in ne bomo našli pravice, če ni pravičnosti v nas«.

Le na kaj je meril vrli profesor s kombinacijo predloga in osebnega zaimka »v nas« in kaj si z njo predstavljamo mi, njegovi kolegi pravnuki – mogoče um, možgane, prvi ali drugi sistem po Danielu Kahnemanu, flow genome, neokorteks, nevrone in sinapse ali kemične in elektromagnetne reakcije, ki naj bi ohranjale in obujale spomin ter ustvarjale mišljenje in zavest?

Ali zgolj iz snovnega poblisne pravni občutek o pravilnem in napačnem, (za)vesti, morali, etiki, svetovnem etosu, dobri veri, vestnosti, poštenju, zmernosti, dostojanstvu, svetosti, zlatem pravilu, neškodljivosti, solidarnosti, lojalnem sodelovanju, resnicoljubnosti in vsem preostalem, kar je nemogoče precizirati v predpisih in sodni praksi?

Odgovor je nikalen, čeprav tega še ne znamo povsem pojasniti in dokazati.

7. Preobrat znanstvene in družbene paradigme

Thomas Kuhn je zagovarjal tezo, da je za nastanek novih znanstvenih teorij nujna neka kriza, ki privede do preobrata paradigme (paradigm shift). Živimo v eri, v kateri nam navzlic naraščajoči blaginji in umetni inteligenci še vedno ne manjka Pandorinih skrinjic, iz katerih nenehno silijo na plan nove bridkosti in nesreče, morda nam celo grozi šesto planetarno izumrtje, ki bi lahko bilo usodno tudi za človeštvo. Zato je skrajni čas za prevrednotenje vrednot in splošen miselni, duševni ter družbeni prepih, da se povrne svežina, ki je nujno potrebna za preživetje.

Angleški zgodovinar in filozof Arnold Toynbee je ugotavljal, da človek ni primerno duhovno opremljen za rokovanje z materialno silo. Zato naj bi potrebovali celovitejšo znanost, ki bi slonela na (1) razširjeni ontologiji oziroma novih predpostavkah o temeljnih elementih narave oziroma o tem, kar obstaja, (2) razširjeni epistemologiji oziroma novih idejah o načinih pridobivanja znanja in novih pravilih dokazovanja (na primer introspekcija), (3) prenovljeni etiki in (4) klasični materialistični znanosti, ki je kajpak večinoma zaslužna za današnjo stopnjo civilizacije, vendar jo moramo v marsičem nadgraditi.

Takšna postmaterialistična znanost bi prej ali slej pozitivno vplivala na politiko, vzgojo, izobraževanje, gospodarstvo, kmetijstvo, kulturo in vse pore življenja, da bi se lahko premaknili v višjo sfero zavesti, v sočutno, miroljubno in sonaravno bivanje.

8. Kako lahko sami dosežemo višjo raven zavesti?

Ob obilici teoretičnih napotkov, najrazličnejših tehnik, digitalnih in analognih delavnic, seminarjev in tečajev, ki jih organizirajo bodisi pristni guruji in usposobljeni strokovnjaki ali še bolj pogosto šarlatani, trendovski zaslužkarji in nekajminutni vplivneži, se nam vedno znova poraja vprašanje, kako udejanjiti boljše vrednote in vrline, kako se lahko dejansko izboljšamo in samouresničimo, ne zgolj na papirju in družbenih omrežjih.

Odgovor je relativno preprost: poseči moramo v svoj nezavedni um, v podzavest, ki je milijonkrat močnejša kot zavedni del in je odgovorna za kar 95 odstotkov našega ravnanja.

To še najlažje ponazorimo z eno najpopularnejših človeških dejavnosti zadnjih dveh stoletij – z vožnjo avtomobila (namesto vožnje si lahko potem predstavljate spodobno komunikacijo, poštenost, neškodljivost, resnicoljubnost, skrb za naravo ipd.). Kako lahko odpravimo smrtno nevarne napake, denimo prehitro vožnjo pod vplivom opojnih substanc, obsedno tipkanje telefonskih sporočil, zavijanje brez smernih kazalcev in preventivnega oziranja prek ramen zaradi mrtvih kotov, neuporabo varnostnega pasu ali ignoriranje vzvratnih ogledal?

Prvič, nujna je zavestna vadba oziroma vaja, ki dela mojstra, z doslednim upoštevanjem prometnih pravil, kar je dobro nadgraditi z duhovnimi tehnikami za razEgovanje (kleno je EGO mogoče opisati kot Enormnega Grabežljivca Osebnosti) in vzpostavljanjem notranjega miru (joga, meditacija, samohipnoza, vizualizacija ipd.), dokler nam takšna varna vožnja ne bo prešla v meso in kri, torej v podzavest (mimogrede, meditacijo bi lahko s pravniškim pridihom opisali kot nekakšno mediacijo višjega jaza, da v spopadu uma, čustev in občutkov posreduje za duhovni mir). Če potrebujemo pomoč, jo poiščimo, a se prej izčrpno pozanimajmo, kdo jo zares zmore ponuditi.

Drugič, izjemno močen učinek imajo zlasti klavrne izkušnje, kajti če smo zaradi vinjenosti doživeli hudo nesrečo, je verjetnost, da bomo ponovno vozili opiti, bistveno manjša.

Tretjič, izjemno pomemben je vpliv okolja, zategadelj se zgledujmo po inštruktorjih in najboljših voznikih, namesto po dirkačih in brezbrižnih gizdalinih.

Četrtič, poboljševalno deluje tudi prisila s pomočjo pravnih predpisov, ki z zagroženimi sankcijami vsaj delno prispevajo k specialni in generalni prevenciji.

Naposled je tu še »X faktor«, ki vključuje nadarjenost za vožnjo, intuicijo, vpetost v celostno ali kozmično zavest in druge okoliščine, ki jih še ne zmoremo definirati. Enoten um (one mind), vseobsegajočo zavest, akašo ali kvantno polje dokaj prepričljivo dokazujejo philosophia perennis (identične modrosti starodavnih verskih in filozofskih spisov), kvantna fizika (prepletenost, nelokalnost, hologrami, fraktali, zlati rez), obsmrtne in zunajtelesne izkušnje, deljene smrtne izkušnje, reševanje neznancev (tudi za ceno samožrtvovanja, kot dokaz spontanega univerzalnega sočutja), šesti/sedmi čut, slutnje, inteligenca roja (usklajeno skupinsko obnašanje, morfična polja), empatija živali in povezanost z ljudmi, reinkarnacija, stik s preminulimi, savanti, dvojčki, telesomatični dogodki, telepatija, jasnovidnost, daljinsko gledanje, zdravljenje na daljavo, sanje in transcendenca.

Skratka, ko bo slehernik reprogramiral algoritme lastnega etičnega in moralnega avtopilota, bo vsakdo postal boljši človek in bo zato tudi človeštvo lažje preživelo ter se povzpelo na višjo raven razvoja.

9. Namesto zaključka raje nov začetek: celostna vzgoja glave in srca

Vse to bo množično mogoče šele tedaj, ko bomo prenovili vse tiste organizacije, katerih poslanstvo sta vzgoja in izobraževanje, ki morata potekati vselej in vsepovsod, interdisciplinarno, v sozvočju medkulturne in medgeneracijske povezanosti, solidarnosti in skrbi za ljudi s posebnimi potrebami, od družine prek vrtca do šol različnih stopenj in delovnih mest ter upokojitve z nadaljevanjem vseživljenjskega učenja.

Preveč se ukvarjamo s športnim in lepotnim delom antičnega pregovora mens sana in corpore sano, duhovnega pa zanemarjamo, kajti vzgajati je treba srce in glavo. Po mnenju dalajlame bi v eni generaciji odpravili nasilje na svetu, če bi vsakega osemletnika naučili meditirati.

Sodobna pedagogika bi morala upoštevati bogato izročilo velikih strokovnjakov in humanistov, kot so denimo Karel Ozvald, Franc Pediček, Karel Gržan in William Ophuls, ki svetujejo preobrazbo antične paideie v kulturno pedagogiko za vzgojo etične osebnosti s primarno funkcijo učlovečevanja, ki bi omogočilo zavedanje, da smo vsi in da je vse prepleteno z vsemi in vsem. Pravice naj slonijo na dolžnostih, umetna inteligenca naj služi človeku in ne sme nikdar postati njegova alternativa. Če človek škoduje sočloveku, živalim, rastlinam ali kateremukoli stvarstvu, hkrati škoduje sebi, zato je takšno ravnanje, milo rečeno, nespametno. Smisel vseh smislov je notranji mir posameznika in brezpogojna ljubezen do vseh in vsega (agape), začenši do sebe, kar bi omogočilo kvantni preskok na sedmo stopnjo Kohlbergove transcendentalne kozmične moralnosti in posledično družbeno blaginjo.

Dovolite mi, da se poslovim poetično, kajti prav v pesmih in nasploh v umetnosti je skrito večno in presežno – lepota.

William Blake je tenkočutno opisal tisto, kar je skorajda neizrekljivo:
»V zrnu peska videti ves svet in nebo v roži na poljani, večni čas imeti v hip ujet in neskončnost obdržati v dlani.«

Zelo blizu pa mi je tudi verz Roberta Frosta, ki sem ga nehote pogosto podoživljal v praksi:
»Dve poti sta se cepili v gozdu in jaz, jaz sem izbral manj uhojeno gaz in v tem je bila vsa razlika.«

Želim vam čudovito romanje vase in kvišku.

¹ Pavliha, M.: Onkraj materialističnega prepričanja: duhovna dramila. Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2021. Na koncu knjige sem navedel dokaj obsežno literaturo (str. 171–176), iz katere se napaja tudi ta prispevek, zato ga zaradi prostorske omejenosti nisem obremenjeval z obsežnimi citati uporabljenih del.

² Vselej sem vam na razpolago za pogovor in dodatna pojasnila tudi po e-pošti: marko.pavliha@fpp.uni-lj.si. Dobrodošli.

³ V tem duhu toplo priporočam nenavaden roman, ki ga je napisal Batič, A.: Vseeno. Vse je eno: zgodba o sonaravnih odnosih in dolgočasju vesolja: z navdihom zgodbe do osebnega kažipota. Samozaložba A. Batič, Koper 2022.

⁴ Poročilo je možno brezplačno naložiti s spletne strani Galilejeve komisije: https://galileocommission.org/report/.

⁵ Podjetje OpenAI je pred kratkim predstavilo t. i. chatbot ChatGPT, ki omogoča »skoraj človeško pogovarjanje z računalnikom«. Gre za sistem umetne inteligence, ki omogoča robotsko, torej samodejno komunikacijo z uporabnikom. Takšni sistemi niso nič novega, saj se na podoben način uporabljajo že nekaj let (na primer Siri, Alexa), ChatGPT pa se od konkurence razlikuje po tem, da omogoča »odgovarjanje na dodatna vprašanja, prizna napake, prekliče netočne izjave in zavrne neprimerne zahteve«, za nameček pa odgovarja v jeziku, v katerem mu postavimo vprašanje. ChatGPT je brezplačen, toda zahteva prijavo na https://chat.openai.com/auth/login.