TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana odločba potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Toženec je status hišnika izgubil, zato je posledično izgubil tudi pravico do uporabe spornega hišniškega stanovanja. Njegovo bivanje v stanovanju je postalo nezakonito, saj ni več opravljal hišniških del. 50. člen ZSR (iz leta 1982) je v tretjem odstavku določal dveletni rok za izdajo določbe o izpraznitvi nezakonito vseljenega v stanovanje. Po poteku dveletnega roka je oseba lahko pridobila imetništvo stanovanjske pravice ob izpolnjenih pogojih nezakonite vselitve, če ni bila zahtevana izselitev iz stanovanja. Vendar navedeno ne pomeni, da je tožnik imetništvo stanovanjske pravice tudi dobil, ampak (le), da ga je mogel dobiti, vendar za to ni ukrenil ničesar in kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, imetništva stanovanjske pravice ni nikoli dobil.

Z dnem uveljavitve Stanovanjskega zakona iz leta 1991 so prenehala vsa razmerja, ki so bila prej opredeljena kot imetništvo stanovanjske pravice in so se preoblikovala v najemna razmerja. 147. člen SZ je določal šestmesečni rok za sklenitev ustrezne najemne pogodbe. V 123. členu SZ, ki je urejal odkup stanovanja, pa je bil določen rok za uveljavljanje zahteve za odkup stanovanja.

Toženec ni pokazal nikakršnega interesa, da bi se njegovo bivanje v stanovanju pravno uredilo. Sprožil ni nobenega postopka. Neuveljavitev zahteve za sklenitev najemne pogodbe je okoliščina, ki sodi v sfero imetnika stanovanjske pravice, odklonitev sklenitve najemne pogodbe iz neutemeljenih razlogov, pa gre v breme lastnika.