TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Pravna doktrina je skupaj z izvedenci medicinske stroke ločila strah v ožjem smislu (primarni strah), ki se kaže kot afekt, to je intenzivno in kratkotrajno čustveno stanje, ki ga spremljajo telesni pojavi ter traja nekaj ur ali izjemoma nekaj dni. Strah v širšem smislu pa je takoimenovano razpoloženje, ki se kaže v zaskrbljenosti ali bojazni in kot bolj ali manj enakomerno občutenje lahko traja več mesecev. Za obe obliki strahu je sodna praksa že od nekdaj določala enotno odškodnino, od uveljavitve ZOR pa je tako tudi predpisano. Sodišče najprej ugotavlja, če sta stopnja strahu in njegovo trajanje tolikšna, da je oškodovani upravičen do denarne odškodnine. To je le tedaj, ko je bil prestani strah dovolj intenziven in je pustil v duševnosti prizadetega trajnejše posledice, oziroma je brez posledic trajal dalj časa (stališče posvetovanja civilnih sodnikov sodišč splošne pristojnosti v SR Sloveniji, poročilo VS Slovenije, 1977, zvezek 3, stran 45).

Tudi možnost priznanja denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je oblika škode, ki je uzakonjena v prvem odstavku 200. člena ZOR. Je pravni standard, ki označuje oškodovančevo trpljenje, ker zaradi posledic telesne poškodbe ne more opravljati vsega, kar je delal pred poškodbo, ali pa to počne z večjim naporom.