TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Razveljavijo se naslednje določbe Zakona o obrambi: - del drugega odstavka 94. člena , ki se glasi: "če je opravil najmanj dve tretjini pogodbeno dogovorjenega časa, za katerega je sklenil delovno razmerje", ter - tretji in četrti odstavek 109. člena.

Drugačno zakonsko urejanje delovnih razmerij v stalnem sestavu Slovenske vojske na podlagi rešitev v ZObr, samo po sebi ne pomeni kršitve nekaterih ustavnih pravic. Zakonodajalcu je dana možnost presoje, katera vprašanja je glede na posebnosti in različnosti dela in organizacije ter drugih zahtev poklicnega dela v vojski, potrebno urejati drugače kot na področju drugih državnih organov oziroma v primerjavi z drugimi področji zaposlovanja. Zato ZObr - kolikor drugače ureja nekatere pravice poklicnih pripadnikov vojske - v tem delu ni v neskladju s 153. členom Ustave. Prav tako tudi ni v neskladju s 66. členom Ustave, saj je varstvo možnosti za zaposlovanje in delo v Slovenski vojski zagotovljeno oziroma urejeno z zakonom. Pri zagotavljanju pravice presežnih vojakov do nadomestila plače po prenehanju delovnega razmerja na podlagi določbe drugega odstavka 94. člena ZObr gre za neenako obravnavanje presežnik poklicnih vojakov v primerjavi s tistimi, katerih dejanski in pravni položaj je enak oziroma podoben njihovemu: tistih, ki po izteku pogodbeno dogovorjenega dela v vojski, ne podaljšajo pogodbe o zaposlitvi. Za določitev dodatnega pogoja - potek najmanj dveh tretjin pogodbenega časa - ni najti nobenega stvarno utemeljenega razloga. Zakonsko preoblikovanje delovnih razmerij zaposlenih v stalni sestavi Slovenske vojske, sklenjenih za nedoločen čas, v delovna razmerja, sklenjena za določen čas (določba tretjega odstavka 109. člena), in določitev, da imajo tisti pripadniki, katerih delovno razmerje se je tako spremenilo, pravice in dolžnosti, kot jih ta zakon določa za pogodbe o zaposlitvi (četrti odstavek 109. člena), je po presoji Ustavnega sodišča ukrep oziroma poseg brez razloga, utemeljenega v prevladujočem javnem interesu. Sporni poseg tudi ni bil samo nedopusten poseg v načelo varstva zaupanja v pravo, ampak prav tako nedopusten poseg v načelo (in pravico) do enakosti pred zakonom. Dejstvo, da se je zakonodajalec iz razlogov, ki so v polju njegove proste presoje, odločil za prehod na sistem pogodbenega zaposlovanja poklicnih pripadnikov vojske, nikakor ne pomeni "razumnega in stvarno utemeljenega razloga" za to, da hkrati - in to celo brez vsakega prehodnega obdobja - v trenutku postavi v tak položaj tudi vse tiste, ki pa so v vojsko vstopili pod povsem drugačnimi pogoji. Potrebno je prehodno obdobje, v katerem se bodo na podlagi zakona in v skladu z Ustavo obstoječa pravna (delovna) razmerja prilagodila novemu konceptu in organizaciji vojske.