TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sodba Vrhovnega sodišča št. I Ips 19969/2010 z dne 14. 2. 2012, kolikor se nanaša na Eleza Elezija, se razveljavi in se zadeva vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.

Kadar posameznik trdi, da so v tujini pridobljeni dokazi protiustavni ter bi zato morali biti iz spisa izločeni, mora sodišče najprej jasno določiti zgornjo premiso presoje zatrjevanih očitkov. Šele tako postavljena pravna podlaga sodišču omogoča tehtanje oziroma vrednotenje in s tem presojo dopustnosti ter uporabljivosti v tujini pridobljenih dokazov in s tem nadaljnjo oceno, ali se na tako pridobljene dokaze sodba sme opirati. Vrhovno sodišče tega ni storilo. Pri presoji očitkov pritožnikovih zagovornikov v zahtevi za varstvo zakonitosti o nezakonitosti in protiustavnosti pridobljenih in uporabljenih dokazov iz tujine, je Vrhovno sodišče delno izhajalo iz italijanskega procesnega prava in italijanske Ustave, delno pa iz Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Do procesnih jamstev, ki jih zagotavlja Ustava v 35., 36. in 37. členu, in o njihovem razmerju do standardov varstva pravice do zasebnosti po italijanski ureditvi in po Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin pa se ni opredelilo. Vrhovno sodišče se je tako izognilo vsebinski presoji očitkov pritožnikovih zagovornikov o protiustavnosti pridobljenih ter uporabljenih dokazov, ki izvirajo iz tujine. S tem je pritožnika prikrajšalo za obrazloženo sodno odločbo in kršilo njegovo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.