TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Po 1. odstavku 17. člena Zakona o starostnem zavarovanju kmetov so bile za starostno pokojnino zavarovane le osebe, ki so se kot lastnik, solastnik, zakupnik ali uživalec kmetijskega zemljišča ukvarjale s kmetijsko dejavnostjo in bile zavezanec davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti. Po 5. odstavku istega člena se je za zavarovanca štel tudi zakonec zavarovanca. Tožnik v spornem obdobju ni bil niti lastnik niti solastnik oz. ni imel nobenega drugega statusa, kot je opredeljen v že citiranem 17. členu SZK, kar pomeni, da v tem obdobju tudi ni bil zavarovan po SZK. V tem primeru pa po določbi 1. odstavka 164. člena ZPIZ/83 niso izpolnjeni pogoji, da bi se tožniku navedeno obdobje štelo v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba. Skladno z omenjeno določbo se namreč v pokojninsko dobo všteva čas, prebit v starostnem zavarovanju kmetov, le zavarovancem po SZK. Zato tožnikov zahtevek, da se mu v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba všteje čas opravljanja kmetijske dejavnosti, ni utemeljen.