TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

V 2. odstavku 65. člena zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, Ur. l. SFRJ 50/88 - v nadaljevanju ZTVCP - na katerega se revizija izrecno sklicuje in ki naj bi po njenih trditvah dokazoval pravilnost tožnikovega ravnanja, je res določeno, da sme voznik tik pred križiščem in na križišču prehitevati: vozilo, ki zavija na levo, prehiteva pa se z desne strani (drugi odstavek 59.člena); vozilo, ki zavija na desno, pri čemer pa ne sme s svojim vozilom na del vozišča namenjenega za promet iz nasprotne smeri; vozilo, ki vozi po prednostni cesti, ter tedaj, kadar je promet na križišču urejen s svetlobnimi prometnimi znaki ali znaki, ki jih daje pooblaščena oseba. Po ugotovitvah nižjih sodišč je tožnik prehiteval na delu vozišča, ki je namenjen za promet vozil iz nasprotne smeri. Njegovo ravnanje tako ni bilo v skladu niti z določbo ZTVCP, na katero se sam izrecno sklicuje. Za pravilno materialnopravno odločitev pa to niti ni najbolj bistveno. Po ugotovitvah nižjih sodišč so se namreč vozila, ki so (tako kot tožnik) vozila po prednostni cesti, v križišču pred zaznamovanim prehodom za pešce ustavila zato, da bi pustila mimo pešce. Nastala je tedaj prometna situacija iz 66. člena ZTVCP. V taki situaciji pa tožnik drugih vozil ni smel prehitevati, niti ne zapeljati v križišče, pa čeprav je bil na prednostni cesti. Tako kot druga vozila bi moral tudi on pred prehodom za pešce ustaviti, česar pa ni storil. S tem je kršil absolutno prepoved prehitevanja iz 66. člena ZTVCP, poleg tega pa je po ugotovitvah nižjih sodišč zapeljal v križišče še neprevidno, z neprilagojeno hitrostjo in po voznem pasu, ki je bil namenjen za promet vozil iz nasprotne smeri. Ob upoštevanju vseh navedenih pravnoodločilnih dejstev zato tudi po mnenju revizijskega sodišča ne more biti nobenega dvoma, da je škoda, ki je tožeči stranki nastala, izključna posledica njenega ravnanja.