TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti 1.116,30 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Iz sodne prakse je mogoče povzeti naslednja izhodišča za odločanje: (1) zgolj dejstvo, da solastnik solastne stvari ne uporablja, pri tem pa od drugega solastnika ni zahteval dopustitve uporabe, ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene obogatitve; (2) solastnikova obveznost plačevanja uporabnine drugemu solastniku nastane šele tedaj, ko je podan položaj neupravičene obogatitve (korist na strani tistega, ki solastno stvar uporablja in prikrajšanje na strani tistega, ki solastne stvari ne uporablja), in je odvisna od objektivnih okoliščin in vsakokratnih ravnanj strank, presojanih v luči temeljnih načel, in sicer izravnalne pravičnosti, prostega urejanja obligacijskih razmerij in načel mirnega reševanja sporov ter vestnosti in poštenja; (3) med skrajnima položajema, ko solastnik prostovoljno ne uporablja svojega solastninskega deleža oziroma ko drugega solastnika samovoljno izključi iz uporabe, je vrsta vmesnih položajev, v katerih bo odločitev o neupravičenem prikrajšanju oziroma obogatitvi odvisna od konkretnih okoliščin obravnavanega primera; (4) v primeru, ko je souporaba solastne nepremičnine dejansko onemogočena, prikrajšanemu solastniku za utemeljenost obogatitvenega zahtevka ni treba predhodno postaviti zahteve za souporabo ali delitev nepremičnine.

Za odmero nadomestila je relevantna potencialna (hipotetična) korist, torej korist, ki bi jo obogateni lahko dosegel, pa je zaradi lastnih opustitev ni. Toženec tožnici dolguje uporabnino tudi za poslovni prostor na Y., čeprav ga dejansko ni uporabljal (ni koristil oziroma oddajal). Kot nedobroverni posestnik ji uporabnino dolguje zgolj na temelju neupravičene posesti (poslovni prostor je imel pod ključem). Toženec je s tem, ko je tožnici onemogočil uporabo, nase prevzel tveganje, da mu poslovni prostor morda ne bo prinesel koristi. Uporabnino za potencialno koriščenje nepremičnine je res mogoče prisoditi le v primeru, če je nepremičnina dejansko primerna za uporabo.