TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1.

Pritožbi predlagateljice postopka PP se ugodi in se izpodbijana sodba v izreku s p r e m e n i tako, da se obdolžilni predlog ne zavrne.

2.

Obdolžena S.D., roj. 10. oktobra 1952, stanujoča v H.

je odgovorna

za prekršek po drugem odstavku 44. čl. v zvezi z 234. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa zaradi kršitve prve alinee prvega odstavka 44. čl. istega zakona, ker se je dne 16. decembra 2008 ob 6.30 uri z osebnim avtomobilom znamke Volkswagen Passat, vključevala v cestni promet s S. ceste v H. na glavno cesto G1/7, ne da bi pustila mimo vsa vozila, ki so vozila po prometnem pasu na prednostni cesti, na katerega se je vključevala, zaradi česar je s prednjim delom svojega vozila trčila v prednji desni del osebnega avtomobila znamke Mercedes C 220, ki ga je iz smeri K. vozil R.R., pri čemer je na obeh vozilih nastala materialna škoda

in se ji zato na podlagi drugega odstavka 44. čl. v zvezi z 234. čl. ZVCP-1 in ob uporabi 21. čl. ZP-1

izreče

o p o m i n .

Na podlagi 147. čl. v zvezi s prvim odstavkom 144. čl. ZP-1 je obdolženka dolžna plačati sodno takso.

Sodišče prve stopnje je obdolžilni predlog zoper obdolženko zavrnilo, ker za vodenje postopka ni pogojev. Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da predlagateljica postopka ni ravnala po določbah 57.a čl. ZP-1. V obravnavanem primeru je prekrškovni organ, to je predlagateljica postopka, ugovor obdolženke zoper plačilni nalog št. 1 z dne 16. decembra 2008 obravnavalo in dne 22. decembra 2008 izdalo odločbo, s katero je navedeni plačilni nalog odpravilo, ni pa odločilo meritorno o ugovoru obdolženke, zato je sodišče prve stopnje štelo, da pogoji za uvedbo postopka niso podani. Zoper to odločbo se ni nihče pritožil in je postala pravnomočna 5. januarja 2009. Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je bila odločitev prekrškovnega organa, da plačilni nalog odpravi pravilna, v skladu s tretjim odstavkom 57.a čl. ZP-1. Res je, da prekrškovni organ v nadaljevanju ni odločil o samem ugovoru (meritorno) z odločbo o prekršku ali postopek o prekršku ustavil, toda tega v obravnavanem primeru niti ni mogel storiti. O prekršku bi lahko odločil le, če bi ta sodil v njegovo pristojnost. Ker je bil obdolženki očitan prekršek po drugem odstavku 44. čl. v zvezi z 234. čl. ZVCP-1, za katerega je po določbah 234. čl. ZVCP-1 predviden tudi fakultativni izrek stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila, v katere primerih hitri postopek ni dovoljen (drugi odstavek 52. čl. ZP-1), je predlagateljica postopka pravilno ugotovila, da za njegovo reševanje ni pristojna, in vložila obdolžilni predlog. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje odločilo, da se pritožbi predlagateljice postopka ugodi in se izrek izpodbijane sodbe spremeni tako, da se obdolžilni predlog ne zavrne. Sodišče druge stopnje je zato opravilo ustno obravnavo dne 9. aprila 2009.