TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Ip 2612/2018 z dne 12. 12. 2018 in sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani št. 0872 Ig 560/2014 z dne 31. 7. 2018 v 1., 2. in 4. točki izreka se razveljavita in zadeva se vrne Okrajnemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje.

Ustavno sodišče je presojalo očitno napačnost dveh nosilnih stališč sodišč prve in druge stopnje. Prvo je stališče, da je pritožnica z uvrstitvijo zavarovane terjatve upnice na posodobljeni seznam in z njeno razdelitvijo na zavarovani in nezavarovani del brez soglasja upnice terjatev poskušala samovoljno prestrukturirati, zato se terjatev upnice šteje za v celoti zavarovano. Drugo je stališče, da se ima zavarovana upnica v izvršbi pravico prisilno poplačati iz kateregakoli premoženja pritožnice, ki je pravnomočno zaključila prisilno poravnavo, in to v polnem obsegu.   Sodišči sta s stališčem o samovoljnem prestrukturiranju zavarovane terjatve na posodobljenem seznamu dejansko povedali, da ne bosta upoštevali zakonskih pravil, ki so določala, da se presežek formalno v celoti zavarovane terjatve nad vrednostjo zastavljenega premoženja šteje za nezavarovano terjatev, za katero učinkuje prisilna poravnava. S tem sta pritožnici odrekli vsako možnost, da se uspešno sklicuje na svojo pravico na podlagi pravnomočno potrjene poenostavljene prisilne poravnave upreti se prisilni uveljavitvi navadne terjatve upnice v višjem deležu od deleža, določenega v potrjeni prisilni poravnavi, in pred potekom roka za plačilo, določenega v njej.     Sodišči nista imeli nikakršne podlage za razlago volje pritožnice v smeri, da je s sestavo posodobljenega seznama želela upnici enostransko odvzeti zavarovanje na delu terjatve. Dejansko je bilo v postopkih jasno izraženo stališče pritožnice, da bo poenostavljena prisilna poravnava učinkovala zgolj za tisti del terjatve, ki ne bo dejansko poplačan z realizacijo zastavne pravice, ne pa za del, dokončno določen na podlagi indikativne razdelitve pritožnice na posodobljenem seznamu.    Zakonska pravica dolžnika iz poenostavljene prisilne poravnave je bila, da doseže zmanjšanje oziroma odložitev dospelosti svojih navadnih terjatev, če je za to glasovala predpisana večina navadnih upnikov. Ker je poenostavljena prisilna poravnava po sili zakona učinkovala le za navadne terjatve, navedene na posodobljenem seznamu, je dobroverna in razumna razlaga zakona zahtevala, naj se dolžniku tudi brez soglasja presumptivno zavarovanega upnika omogoči, da nekako uvrsti negotovi in nedoločeni nezavarovani presežek zavarovane terjatve na posodobljeni seznam.   Sodišči sta pritožnici preprečili doseganje samega smotra prisilne poravnave, to je učinka pravnomočno potrjene prisilne poravnave na vse navadne terjatve. Uvrstitev terjatve upnice na posodobljeni seznam brez soglasja upnice sta opredelili kot samovoljo pritožnice, pri čemer sta spregledali, da je brez možnosti takega ravnanja dolžnik iz poenostavljene prisilne poravnave prepuščen morebitnemu "vetu" imetnika terjatve glede njenega učinka na potencialno obstoječo navadno terjatev. To stališče je očitno napačno.    Zahteva, naj zastavni upnik, ko po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi v izvršbi uveljavlja presumptivno zavarovano terjatev v polnem nominalnem obsegu, najprej poseže po zastavljenem premoženju, zagotavlja, da se prepreči preplačilo zavarovanega upnika in zagotovi učinkovanje prisilne poravnave na morebitni presežek podzavarovane terjatve. Po prodaji in poplačilu iz zastavljenega premoženja je jasno, da morebitni preostanek terjatve upnika ni zavarovana, pač pa navadna terjatev. Upnik lahko tedaj zahteva njegovo prisilno uveljavitev iz drugega premoženja dolžnika v deležih in rokih iz prisilne poravnave.    S stališčem Višjega sodišča, da lahko sodišče dovoli opravo izvršbe tudi na premoženje, ki ni zastavljeno, in sicer v polnem obsegu, vse dokler zastavljeno premoženje ni prodano zaradi realizacije zastavne pravice, ni zagotovljeno polno učinkovanje potrjene prisilne poravnave na naknadno ugotovljeni "navadni" presežek terjatve nad vrednostjo zavarovanj. Takega stališča, ki ne postavi prav nikakršne razumno učinkovite varovalke, da ne bi prišlo do neupoštevanja pogojev prisilne poravnave, ne podpira nobena v pravni znanosti uveljavljena metoda razlage.    Ni izključeno, da se polni učinek potrjene prisilne poravnave na vse navadne terjatve lahko doseže še kako drugače kot z zapovedjo upniku, naj realizira zavarovanje presumptivno zavarovane terjatve. Za odločitev Ustavnega sodišča pa je pomembno le, da stališča sodišč prve in druge stopnje v celoti zaobidejo določbi petega odstavka 20. člena in tretjega odstavka 213. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju in niso podprta z razlagalnimi argumenti, uveljavljenimi v pravu. Zato so samovoljna.