Pravilnik o splošnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu z dvigali

Na podlagi drugega odstavka 52. člena temeljnega zakona o varstvu pri delu (»Uradni list SFRJ« št. 15/65 in 28/66) predpisuje Zvezni svet za delo v soglasju z zveznim sekretarjem za gospodarstvo

Da bi bila preprečena in odvrnjena nevarnost za življenje in zdravje oseb, ki so zaposlene pri delu z dvigali, predpisuje ta pravilnik splošne ukrepe in normative za varstvo na dvigalih in pri delu z dvigali.

Določbe tega pravilnika se nanašajo na delovne organizacije, ki projektirajo, izdelujejo, uporabljajo in vzdržujejo dvigala.

Z dvigalom so po tem pravilniku mišljene premične in nepremične naprave na ročni ali motorni pogon, namenjene za dviganje in spuščanje prosto visečega bremena z njegovim prenosom ali brez prenosa, ki delujejo z jekleno vrvjo ali verigo, prirejene pa so za delo s kavljem, grabilcem, vedrom ali drugim prijemalom oziroma nosilom.

Določbe tega pravilnika se ne nanašajo na ladijska dvigala, za katera veljajo posebni predpisi.

Določbe tega pravilnika veljajo zlasti za tele vrste dvigal:

Določbe tega pravilnika se lahko uporabljajo tudi za dvigala z vodili v metalurgiji (striperna, kleščna, vložna, adjustažna in druga specialna dvigala), razen za osebna dvigala (lifte), za katera veljajo posebni predpisi.

Določbe tega pravilnika veljajo za vsa pomožna nosilna sredstva dvigal (košare, traverze, grabilce, kavlje in razne naprave iz jeklenih vrvi in verig, ki so namenjene za nošenje, povezovanje in vleko bremen).

Vsako dvigalo iz 1. do 7. točke prvega odstavka in iz drugega odstavka 3. člena tega pravilnika na električni ali drug motorni pogon z nosilnostjo nad 1.000 kp mora imeti matično knjigo za dvigalo (v nadaljnjem besedilu: matična knjiga) in kontrolno knjigo za vzdrževanje dvigala (v nadaljnjem besedilu: kontrolna knjiga); njuna obrazca št. 1 in 2 sta objavljena skupaj s tem pravilnikom in sta njegov sestavni del.

Premična mostna in druga dvigala na motorni, ročni ali kombinirani pogon, premični in nepremični vitli na električen ali drug motorni pogon (viseči premični električni vitli tipa »Demag«, »Veda« in pod) z nosilnostjo do 1.000 kp ter nepremični (prenosni) škripčevniki in škripci, ki se uporabljajo za občasno ročno dviganje bremen, z nosilnostjo do 20 Mp imajo lahko samo kontrolno knjigo.

Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko vodi delovna organizacija, ki uporablja več kot 50 mostnih in drugih dvigal tipa žerjava (v strojni industriji, v železni in neželezni metalurgiji i dr.) namesto matične knjige matično evidenco. Ta evidenca pa mora navajati podatke, predpisane za matično knjigo, ki so potrebni za vzdrževanje dvigala v brezhibnem stanju.

Matična knjiga iz 4. člena tega pravilnika mora navajati:

Matična knjiga s podatki iz prvega odstavka tega člena se potrjena od izdelovalca oziroma od pooblaščenega strokovnega zavoda izroči delovni organizaciji (uporabniku) skupaj z dvigalom.

Za dvigala, ki obratujejo, pa nimajo izvirne tehnične dokumentacije, zagotovi uporabnik s snemanjem glavne tehnične podatke in značilnosti, ki so potrebni za vzdrževanje dvigala v brezhibnem stanju, zlasti pa: obratovalni razred dvigala, moč elektromotorja ali drugih pogonskih enot, največjo hitrost premikanja mostu (portala, stebra), bremenskega vozička (mačka), kraka, dviganja bremena, dovoljeni upogib mostu (kraka, žerjavne proge, nosilne vrvi) pod največjo obremenitvijo, dimenzije in značilnosti materiala, iz katerega so izdelani nosilni in zelo obremenjeni deli ter oprema dvigala (zobniki bobna in reduktorja, boben, zavore in zavorne obloge, kavlji ter druga prijemalna in pomožna sredstva, bremenske vrvi in verige), stabilnost (samo za premična portalna in stebrna dvigala z vrtljivim in nagibnim krakom).

Te podatke vpisuje v matično knjigo uporabnik dvigala v skladu s svojim splošnim aktom; on jo tudi potrjuje.

V kontrolno knjigo iz 4. člena tega pravilnika se vpisujejo:

Podatke iz prvega odstavka tega člena vpisuje v kontrolno knjigo uporabnik dvigala v skladu s svojim splošnim aktom in te podatke tudi potrjuje.

Z manevrskim prostorom dvigala je mišljen po tem pravilniku prostor, ki ga omejuje gabarit dvigala pri njegovem gibanju v delovalnem območju.

Z manipulacijskim prostorom dvigala je mišljen po tem pravilniku prostor, ki ga omejujejo najvišja lega kavlja oziroma drugega prijemala in skrajnje bočne lege bremenske, vrvi oziroma bremena ali prijemala v njegovem delovalnem območju.

V manevrskem prostoru iz prvega odstavka tega člena in v manipulacijskem prostoru iz drugega odstavka tega člena ne smejo biti in ne vanju segati deli sosednih stacionarnih objektov (strešna konstrukcija, stebri prostora, podi in ograje delovnih ploščadi ali prehodov, drogovi za električne in druge vode, električni vodi, cevovodi ipd.).

Deli in oprema dvigal, projektiranih in izdelanih pri domačih izdelovalcih po uveljavitvi tega pravilnika, za katere so predpisani jugoslovanski standardi in izdani tehnični predpisi, morajo glede oblik, dimenzij in kvalitete materiala ter glede drugih elementov projektiranja, konstrukcije in izdelave ustrezati veljavnim jugoslovanskim standardom in tehničnim predpisom.

Za dele in opremo dvigal, zgrajenih pred uveljavitvijo in po uveljavitvi tega pravilnika, za katere ob projektiranju ni bilo ali ne bo domačih standardov oziroma tehničnih predpisov, se bodo priznavali tehnični pogoji tujih ali domačih tovarniških standardov samo, če je z njimi zagotovljena enaka ali večja varnost, kot je predpisana v tem pravilniku.

Za dvigala, projektirana in izdelana pri tujih izdelovalcih po tujih standardih in tehničnih predpisih, se bo priznavala uporaba tujih standardov in tehničnih pogojev samo, če zagotavljajo ti enako ali večjo varnost, kot je predpisana v tem pravilniku.

Parni kotli in vgraditev parnih kotlov v dvigala morajo ustrezati tehničnim predpisom za izdelavo in uporabo parnih kotlov, parnih posod, pregrejevalcev pare in ogrevalcev vode, ki so sestavni del pravilnika o tehničnih predpisih za izdelavo in uporabo parnih kotlov, parnih posod, pregrejevalcev pare in ogrevalcev vode (»Uradni list FLRJ« št. 7/57).

Odvod izkoriščene pare iz valja parnega stroja mora biti pri dvigalu na parni pogon izveden tako, da para ne ovira vidika vodji dvigala in drugim delavcem okrog dvigala.

Parovodne cevi na dostopu k delovnemu mestu in v bližini delovnega mesta vodje dvigala z vgrajenim parnim kotlom in ogreti deli komand parnega vitla morajo biti toplotno dobro izolirani.

Če so na dvigalih vgrajene ali nameščene posode pod pritiskom zraka ali plina, morajo take posode ustrezati tehničnim predpisom za izdelavo in uporabo premičnih zaprtih posod za stisnjene, tekoče in pod pritiskom vtekočinjene pline, ki so sestavni del pravilnika o tehničnih predpisih za izdelavo in uporabo premičnih zaprtih posod za stisnjene, tekoče in pod pritiskom vtekočinjene pline (»Uradni list FLRJ« št. 6/57).

Hitrost premikanja s tal krmiljenih premičnih dvigal na električni pogon (mostnih dvigal, visečih elektrovitlov ipd.) ne sme presegati 50 m/min, hitrost premikanja mačka pa ne 30 m/min. Ta določba ne velja za dvigala, krmiljena s pulta z daljinskim krmiljenjem, in ne za dvigala, pri katerih stoji vodja ob premikanju mačka na mestu.

Pri dvigalih, namenjenih za montažna in druga dela, ki zahtevajo posebno natančnost in pazljivost pri spuščanju bremena, morajo biti po potrebi predvidene manjše hitrosti dviganja oziroma spuščanja prijemala in prenašanja bremena oziroma obračanja kraka (z dvohitrostnimi motorji ipd.) Pri premičnih dvigalih z nagibnim krakom (avtomobilskih, na gosenicah, železniških ipd.) mora biti predvidena tudi možnost zanesljivega spreminjanja nagiba kraka, kadar je dvigalo pod obremenitvijo.

Za zvarjeno kovinsko konstrukcijo premičnih dvigal in električnih tovornih vitlov (most, krak, steber, podstavek vozička), ki se premikajo po žerjavnih progah, položenih iznad tal ali na tleh, si mora uporabnik dvigala poleg tehnične dokumentacije, predpisane v tehničnih predpisih o kakovosti zvarov za jeklene nosilne konstrukcije, ki so sestavni del pravilnika o tehničnih predpisih o kakovosti zvarov za jeklene nosilne konstrukcije (»Uradni list SFRJ« št. 41/64) preskrbeti od izvajalca varilskih del tudi atest varilca v skladu z veljavnim jugoslovanskim standardom JUS C.T3.061.

Električne naprave (stikala, sklopke, kontrolerji i dr.) pri dvigalih na električni pogon, namenjenih za delo v prostoru, v katerem ves čas nastajajo eksplozivne zmesi plinov, hlapov ali vnetljivega prahu, morajo biti eksplozivno zavarovane po tehniških predpisih za konstrukcijo, izdelavo in preizkušanje električnih naprav za obratovanje v atmosferi eksplozivnih zmesi, ki so sestavni del pravilnika o konstrukciji, izdelavi in preizkušanju električnih naprav za obratovanje v atmosferi eksplozivnih zmesi (»Uradni list SFRJ« št. 52/68).

Uporabnik dvigala si preskrbi od izdelovalca pri izročitvi dvigala tudi tehnično dokumentacijo, ki je pogrebna za vzdrževanje dvigala v brezhibnem stanju, in navodila za upravljanje, vzdrževanje, preglede in morebitno montažo dvigal.

Tehnična dokumentacija obsega zlasti: 1) dispozicijske risbe dvigala in vseh sklopov, razen standardnih; delavniške risbe vseh rezervnih nestandardnih elementov ter seznam vseh delov dvigala z označbo delavniških risb izdelovalca;

Tehnična dokumentacija iz prvega odstavka tega člena mora obsegati: potrebne ateste, ki se nanašajo na kvaliteto materiala, uporabljenega za posebno obremenjene dele nosilne kovinske konstrukcije dvigala, in pa ateste za kvaliteto zvarjanja.

Za premična dvigala z vrtljivim ali nagibnim krakom (gradbena stebrna dvigala z vodoravnim vrtljivim krakom in mačkom, stebrna dvigala z nagibnim krakom, portalna in polportalna dvigala z vrtljivim podstavkom in nagibnim krakom, avtomobilska dvigala na kolesih in gosenicah, ekskavatorje i dr.) in za sklope dvigal (premični oziroma vrtljivi podstavki, ki bi se pri delu lahko prevrnili in padli, mora tehnična dokumentacija iz prvega odstavka tega člena obsegati tudi podatke o stabilnosti dvigala v obremenjenem in neobremenjenem stanju skupaj s shemo, na kateri so vrisani značilni položaji kraka.

Za dvigala iz prvega odstavka 3. člena tega pravilnika, ki ostanejo po uveljavitvi tega pravilnika v obratovanju brez dokumentacije, mora uporabnik v okviru letnega ali generalnega pregleda poskrbeti za dokumentacijo, ki je nujna za vzdrževanje dvigala v brezhibnem stanju.

Vsako dvigalo mora imeti kovinsko (tovarniško) tablico z naslednjimi podatki:

Tablica iz prvega odstavka tega člena mora biti pritrjena na vidnem mestu dvigala (maček, vitlo, okrov mehanizma ipd.).

Za dvigala, postavljena ali nabavljena pred uveljavitvijo tega pravilnika, ki nimajo s tem pravilnikom predpisane dokumentacije, mora tablica iz prvega odstavka tega člena navajati tiste podatke, ki so bili dobljeni s snemanjem.

Rekonstrukcija dvigala, s katero naj se poveča razpetina, podaljša krak ali poveča nosilnost, je dopustna samo po poprej izdelanem projektu, iz katerega je razvidno, da zanesljivost dvigala z rekonstrukcijo ne bo ogrožena.

Postavitev težjega dvigala ali več dvigal na obstoječo žerjavno progo (nad zemljo ali na tleh) je dovoljena samo po naprej izdelanem projektu, iz katerega je razvidno, da stabilnost oziroma zanesljivost dvigala in nosilnih delov hale ali drugih objektov s povečano obremenitvijo ne bo ogrožena.

Nosilna kovinska konstrukcija in deli mehanizmov dvigal morajo biti praviloma iz kovin ali zlitin, ki po kvaliteti ustrezajo veljavnim jugoslovanskim standardom oziroma njim ustrezajočim tujim standardom.

O kvaliteti uporabljenega materiala iz prvega odstavka tega člena si preskrbi uporabnik dvigala ateste od izdelovalca dvigala.

Za zvarjanje delov nosilne kovinske konstrukcije mora biti uporabljen dodatni material (elektrode, žice) in varilni postopek (ročni, avtomatični i dr.), ki zagotavlja predpisano sigurnost nosilnosti zvarjenega spoja.

Za kvaliteto dodatnega materiala veljajo določbe 17. člena tega pravilnika.

Varilna dela na nosilni kovinski konstrukciji dvigala smejo opravljati samo varilci, ki imajo atest za ta dela po veljavnih jugoslovanskih standardih oziroma njim ustrezajočih tujih standardih.

Varilna dela na nosilni kovinski konstrukciji dvigala morajo biti opravljena v razmerah, ki zagotavljajo kvalitetno spojitev zvarjenih delov.

Delovno mesto, varilca mora biti med varjenjem zavarovano pred vetrom, dežjem in snegom.

Kavlji za obešanje bremena na dvigalih morajo biti izdelani iz kvalitetnega jekla, in sicer s kovanjem, stiskanjem ali po kakšnem drugem ustreznem postopku.

Material, oblike in dimenzije kavljev morajo do jugoslovanskega standarda ustrezati tehničnim pogojem kakšnega priznanega tujega standarda (DIN, GOST i dr.).

Kavlji morajo biti tako prirejeni, da se lahko obračajo okrog vertikalne osi obremenitve v vseh smereh. Na mostnih dvigalih morajo imeti za obremenitve, ki presegajo 3 Mp, aksialne (navadne valjčne ali kroglične) ležaje, da se lažje obračajo okrog vertikalne osi. Matica kavlja, ki je pritrjen na nosilec škripčevnika, mora biti na primeren način (z vijaki, ploščicami, razcepkami i dr.) zavarovana, da se ne more odvrti in da kavelj ne more pasti iz ležišča.

Lamelasti kavlji z napravami, za prenašanje težkih livarskih ponev ali livarskih kotlov morajo biti izdelani iz kvalitetnega jekla, ki je obstojno glede na staranje. Oblika in dimenzije, takih kavljev morajo do jugoslovanskih standardov ustrezati tehničnim pogojem kakšnega priznanega tujega standarda (DIN ipd.). Za vsako napravo z lamelastimi kavlji, za katero ni predpisan standard, mora obstajati ustrezna tehnična dokumentacija.

Kavlji za prenašanje bremena na dvigalih (pristaniških, ladjedelniških, gradbenih i dr.), pri katerih je nevarnost, da bi se breme zapelo ob kakšno bližnjo konstrukcijo ali opremo in da bi nosilo (vrv, veriga) padlo iz odprtine kavlja, morajo biti proti temu na primeren način (z avtomatičnimi zapirali, posebnimi kavlji ipd.) zavarovani.

Kavlji za nošenje bremena, ki se pri prenosu lahko kam zapne in povzroči udarne sile, morajo imeti dušilnik za amortizacijo udarcev in nihanj, ki omili prenos udarnih sil na konstrukcijo dvigala (stebrna gradbena, portalna pristaniška in druga dvigala s premičnim in nepremičnim krakom i dr.).

Vsak kavelj na dvigalu z nosilnostjo več kot 1000 kp mora imeti atest izdelovalca. Njegova označba in največja nosilnost kavlja morata biti na njem označeni oziroma vrezani.

Obroči, prehodni členi, prstani in druga podobna pomožna nosila za posredno obešanje bremena na kavelj morajo biti izdelani iz kvalitetnega jekla. Oblika, dimenzije in dovoljena obremenitev obročev in prehodnih členov za nošenje bremena morajo ustrezati veljavnemu jugoslovanskemu standardu - JUS C.H4.051 ali ustreznemu tujemu standardu (DIN, GOST i dr.).

Pomožna nosila iz prvega odstavka tega člena morajo imeti na vidnem mestu označeno nosilnost oziroma tablico z označbo nosilnosti.

Pribor za prijemanje in prenašanje posameznih zajetnih bremen različnih oblik (kamenitih, betonskih ali kovinskih blokov, ingotov, kolutov žice, pločevinastih ali steklenih plošč, marmornatih plošč, sodov, zabojev, kovinskih palic ali cevi i dr.), kot so viseče šape, čeljusti, klešče, nosilne grede, traverze, jarmi in pod., morajo glede zanesljivosti ustrezati sodobnim tehničnim dosežkom in biti od časa do časa strokovno pregledani. Roke za take preglede in po potrebi tudi za žarjenje pribora določi delovna organizacija s splošnim aktom za vsako nosilo posebej in so odvisni od delovnih razmer oziroma od obratovalnega razreda dvigala in pribora.

Pribor iz prvega odstavka tega člena mora imeti na vidnem mestu izdelovalčevo označbo o dovoljeni nosilnosti.

Uporaba nezanesljivih in pokvarjenih (poškodovanih) priborov za prijemanje in prenašanje zajetnega bremena je prepovedana.

Kovinske posode (vedra z odpiranjem) za prenašanje razsutega in sipljivega materiala (betona, peska, premoga ipd.), ki se obešajo na kavelj dvigala, morajo biti tako konstruirane, da ne morejo pasti s kavlja in se ne prevrniti ob položitvi na podlago oziroma ob nakladanju ali razkladanju materiala.

Ročna ali avtomatična (pnevmatična ipd.) naprava, s katero se material razklada tako, da se pri posodi odpre dno, mora biti na posodi tako nameščena, da delavec z njo ravna lahko in brez nevarnosti za poškodbo.

Prostornina posode, izražena v m3, in teža prazne posode ter dovoljena delovna obremenitev, izraženi v kp, morajo biti označene na vidnem mestu posode.

Konstrukcija grabilcev mora izključevati možnost, da bi material, ki ga grabilec prenaša, zasul vrv. Vrvenice grabilca morajo biti zavarovane, da med delom vrv ne more zdrsniti iz žlebov.

Prostornina in teža grabilca morata biti na vidnem in primernem mestu samega grabilca zaznamovani.

Pri zamenjavi kavlja na dvigalu z grabilcem za prenašanje razsutega bremena (rude, kamna, peska, premoga i dr.) je treba gledati, da seštevek teže bremena in teže grabilca ne presega dovoljene nosilnosti dvigala.

Pri uporabi elektromagneta za prijemanje in prenašanje bremena z dvigalom mora biti gibki kabel, ki dovaja tok za elektromagnet, na primeren način zavarovan pred mehansko poškodbo (s posebno napravo za sinhronizirano odvijanje in navijanje kabla skupaj z magnetom ipd.).

Če se z elektromagnetom prenašajo dolgi ali zajetni kosi železa (tirnice, cevi, palice, pločevinaste plošče ipd.), je treba uporabljati posebne nosilce z več elektromagneti. Kadar se prenaša breme nad glavami delavcev, morajo imeti nosilci z več elektromagneti in nosilci s pnevmatičnimi prijemalkami za prenašanje pločevinastih plošč oziroma steklenih plošč posebno varnostno napravo ali napravo, ki prevzame breme, če se pretrga tok ali če nastane vakuum v omrežju.

Za nošenje, vleko, natezanje, privezovanje bremena in druge podobne namene se smejo na dvigalu in pri delu z dvigalom uporabljati samo jeklene vrvi, ki glede kvalitete materiala, iz katerega so izdelane, ter glede dimenzij in načina izdelave izpolnjujejo tehnične pogoje, predpisane z veljavnimi jugoslovanskimi standardi oziroma priznanimi tujimi standardi.

Nosilna jeklena (bremenska) vrv, ki je stalno v uporabi na dvigalu, mora imeti atest izdelovalca o kvaliteti. Uporaba take vrvi brez atesta izdelovalca oziroma strokovnega zavoda je prepovedana.

Izrabljenih ali poškodovanih nosilnih jeklenih vrvi (premičnih in nepremičnih) na dvigalih ni dovoljeno nadomeščati z jeklenimi vrvmi manjših dimenzij ali slabših značilnosti, razen če so za to dani opravičeni tehnološki aji gospodarski razlogi; v tem primeru pa mora biti hkrati z uporabo takih vrvi zmanjšana tudi imenska nosilnost dvigala.

Nosilne jeklene vrvi na dvigalu, ki prenaša raztaljeno ali razžarjeno kovino oziroma raztaljeno žlindro (v livarni, talilnici, valjarni), marajo imeti kovinsko jedro. Take vrvi morajo biti praviloma s ščitniki iz jeklene pločevine ustrezne debeline in primerne oblike (korita ali stožci) s svetlo površino zavarovane pred neposrednim izžarevanjem visoke temperature in škropljenjem raztaljene mase, če je nevarnost, da bi se mazivna plast na vrvi stopila.

Jeklene vrvi (nosilne, bremenske, natezne ipd.) morajo biti na tak način pritrjene na konstrukcijo mačka (pri mostnem dvigalu) oziroma na druge dele dvigala (pri stebrnih, kabelskih in drugih dvigalih), da je izključena možnost poškodbe in pretrganja (z jeklenimi pušami, spojnimi glavami i dr.).

Konec nosilne vrvi mora biti pritrjen na boben dvigala praviloma s klinom ali jeklenimi stožčastimi kovanimi, stiskanimi ali litimi pušami oziroma na drug zanesljiv in v praksi preizkusen način.

Uporaba puš iz sive litine ni dovoljena.

Zanke in ušesa na koncu jeklene vrvi so lahko izdelane tako, da so posamezni spleti vrvi vpleteni ali da je prosti konec pritrjen s posebnimi privijalkami (žabicami).

Pri vpletanju križno pletenih jeklenih vrvi s premerom do 15 mm je treba vsak splet na koncu vrvi vplesti najmanj štirikrat, vrvi s premerom nad 15 mm pa najmanj petkrat.

Istosmerno pletene jeklene vrvi morajo biti pri vpletanju ne glede na premer vpletene najmanj šestkrat.

Največja nosilnost jeklene vrvi s pleteno zanko ali ušesom na koncu vrvi se mora zmanjšati za 5 do 10% nasproti imenski nosilnosti vrvi, na kateri sta zanka oziroma uho napravljena. Za'preračun zmanjšane nosilnosti jeklene vrvi z zanko ali ušesom se vzame iz atesta raztržna moč vrvi in pri tem upošteva ustrezni njen varnostni koeficient, ki je odvisen od obratovalnega razreda dvigala oziroma od okoliščin, v katerih se vrv uporablja.

Spletanje jeklene vrvi za izdelavo zank oziroma ušes sme biti zaupano le strokovnim delavcem, ki so tega dela vajeni.

Za pritrjevanje jeklenih vrvi s posebnimi privijalkami (žabicami) je treba uporabiti:

Za premere jeklenih vrvi, ki so večji kot 58 mm, ali za posebne obremenitvene okoliščine (udarec, mraz ipd.) mora biti število privijalk določeno z izračunavanjem, pri tem pa ne sme biti manjše od števila iz prvega odstavka tega člena.

Preklop jeklene vrvi, merjen med sredinama končnih privijalk, ne sme biti dolg manj kot:

Privijalke (žabice) morajo biti izdelane tako, da je izključena poškodba privite vrvi oziroma deformacija vrvi ali zlom posameznih žic, iz katerih je vrv vpletena.

Privijalke (žabice) morajo imeti atest o kakovosti materiala in izdelave, ki ga izda izdelovalec oziroma strokovni zavod.

Kot stalna oprema na dvigalih (vrvi z uporabnim rokom več kot eno leto) se smejo uporabljati premične (nosilne, vlečne) jeklene vrvi in nepremične (nosilne, natezne, vodilne) jeklene vrvi, vpletene križno ali v isto smer, gole ali pocinkane, ki po svoji moči ustrezajo dovoljeni (imenski) obremenitvi dvigala. Varnostni

koeficient jeklene vrvi na dvigalu mora ustrezati obratovalnemu razredu dvigala in ne sme biti manjši kot 4,5. Če je jeklena vrv izpostavljena temperaturi, na kateri se mazivna plast topi (v livarni, talilnici, valjarni ipd.), oziroma temperaturi, nižji kot -10°C, varnostni koeficient ne sme biti manjši kot 6.

Jeklene vrvi, ki nosijo viseče odre ali delovne ploščadi oziroma košare, v katerih se prenašajo material in ljudje, morajo imeti varnostni koeficient najmanj 10.

Na napravah iz drugega odstavka tega člena nisi dovoljene jeklene vrvi s premerom manj kot 6,5 mm.

Premične jeklene vrvi iz 33. člena tega pravilnika se ne smejo podaljševati z vpredanjem.

Ne glede na prvi odstavek tega člena pa se smejo konci vlečne vrvi za premikanje mačka ali za podobne namene vpredati, da se izdela brezkončna vrv. Vpredanje take vrvi pa mora biti pri vrveh s premerom do 15 mm dolgo najmanj 6 m, pri vrveh s premerom do 19 mm najmanj 8 m, pri vrveh s premerom do 22 mm pa najmanj 9 m.

Jeklene premične (bremenske) vrvi na dvigalih se morajo zamenjati, če so doslužile ali če so pod obemenitvijo padle z bobna ali vrvenice škripčevnika oziroma žlebastega koluta za izravnavo sil in se poškodovale oziroma če se vidi pri njihovem pregledu na najbolj poškodovanem mestu na dolžini enega koraka (zavoja) več kot tole število pretrganih žic:

PRILOGA - TABELA

Jeklene premične (bremenske) vrvi na dvigalih za prenašanje raztaljenih ali nevarnih materialov se morajo zamenjati, če se pokaže na najbolj poškodovanem mestu v dolžini enega koraka (zavoja) več kot polovica tistega števila pretrganih žic, ki je navedeno v tabeli iz prvega odstavka tega člena.

Za jeklene vrvi, za katere konstrukcija in število žic nista navedena v tabeli iz prvega odstavka 35. člena tega pravilnika, se določa mejna vrednost pretrganih žic po varnostnem koeficientu vrvi približno na tale način:

Izrabljene jeklene vrvi se morajo zamenjati tudi, čeprav se število pretrganih žic giblje izpod mejnih vrednosti iz tabele prvega odstavka 35. člena tega pravilnika ali izpod odstotka iz prvega odstavka tega člena, če doseže skupno število pretrganih in zarjavelih ali stanjšanih žic na vsej dolžini vrvi 40% od skupnega števila žic v vrvi.

Nosilne jeklene vrvi na dvigalih je treba vzdrževati v brezhibnem stanju in redno pregledovati. Roke, v katerih se opravljajo pregledi vrvi, določi za vsako dvigalo posebej delovna organizacija s svojim splošnim aktom in so odvisni od obratovalnih razmer dvigala.

Roke za pregled jeklenih vrvi na dvigalih, ki so poleg težkih obratovalnih razmer izpostavljene tudi močnemu toplotnemu sevanju (v livarnah, talilnicah, valjarnah ipd.), določa s splošnim aktom delovna organizacija. Ti roki ne smejo biti za dvigala četrtega obratovalnega razreda daljši kot 15 dni in za dvigala tretjega obratovalnega razreda ne daljši kot 30 dni.

Datum zamenjave premične nosilne jeklene vrvi mora biti točno vpisan v kontrolno knjigo skupaj z atestom, ki ga je izdal izdelovalec vrvi oziroma pooblaščeni zavod.

Uporaba jeklenih vrvi s prelomi ali odvitimi prameni in uporaba jeklenih vrvi, ki so kakorkoli poškodovane, je prepovedana.

Pomožne jeklene vrvi in stiki iz takih vrvi, ki so stalno v uporabi za privezovanje ali obešanje bremena na kavelj dvigala, morajo glede kakovosti in dimenzij izpolnjevati pogoje, predpisane v prvem odstavku 27. člena tega pravilnika.

Jeklene vrvi in stike iz jeklenih vrvi iz prvega odstavka tega člena je treba vzdrževali v brezhibnem stanju in jih redno pregledovati v rokih, ki jih določi delovna organizacija s splošnim aktom in so odvisni od obratovalnih razmer dvigala.

Za zanke ali ušesa na jeklenih vrveh iz prvega odstavka tega člena veljajo določbe 31. člena tega pravilnika.

Stiki iz jeklenih vrvi in vsaka posamezna vrv za privezovanje ali obešanje bremena morajo imeti primerno označbo o največji nosilnosti (tablico, barvno označbo ipd.).

Za koristno obremenitev stikov iz jeklenih vrvi veljajo določbe 47. člena tega pravilnika in je odvisna od kota med njenimi vejami.

Če stiki iz jeklenih vrvi ali posamezne vrvi za privezovanje oziroma obešanje bremena niso v uporabi, morajo biti spravljene in pravilno zložene na posebnih stojalih ali obešalnikih in zavarovane pred vlago in prahom.

Vrvi iz rastlinskih vlaken (konoplja, manila, sisal, bombaž i dr.) in vrvi iz sintetičnih vlaken (sintetična konoplja, vlakna Pe - Ce, perlon ipd.) se smejo uporabljati na dvigalih samo za privezovanje ali obešanje bremen brez ostrih robov na kavelj.

Vrvi iz prvega odstavka tega člena je dovoljeno izjemoma uporabljati kot nosilne (bremenske) vrvi, vendar samo na škripčevniku (gradbeni škripčevniki ipd.) za ročno dviganje bremen, težkih do 500 kp.

Vezi vrvi iz rastlinskih oziroma sintetičnih vlaken in vsaka posamezna vrv za privezovanje bremena morajo imeti označeno dovoljeno obremenitev (tablico, barvno označbo ipd.)

Pri izračunu nosilnosti vrvi iz prvega in drugega odstavka tega člena mora znašati varnostni koeficient najmanj 8. Za vezi iz takih vrvi veljajo tudi določbe 47. člena tega pravilnika.

Vrvi iz konoplje in bombaža morajo biti shranjene na posebnih stojalih ali obešalnikih in zavarovane pred vlago in prahom. Za zaščito proti trohnjenju je treba vrvi iz rastlinskih vlaken, ki so izpostavljene vlagi, prepojiti z borovo smolo, karbolom ali kakšnim drugim primernim sredstvom, ki varuje organske vrvi pred trohnjenjem.

Verige za nošenje in privezovanje bremena, ki so v stalni uporabi na dvigalih bodisi posamez ali kot zveze, morajo glede izdelave, kakovosti materiala, oblik in dimenzij ustrezati veljavnemu jugoslovanskemu standardu - JUS C.H4.050 ali njemu ustreznemu tujemu standardu.