TFL Vsebine / TFLGlasnik

Novela ZDR‑1D v 31. členu določa dodatne obvezne sestavine pogodbe o zaposlitvi, in sicer je treba v pogodbo o zaposlitvi zapisati določilo o plačilu dodatkov k plači in drugih sestavin plače, navesti je treba plačilno obdobje, plačilni dan, način izplačevanja plače ter določilo o usposabljanju delavca, ki ga zagotovi delodajalec. Glede vseh novih sestavin pogodbe o zaposlitvi se je mogoče sklicevati na zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca. Dodatne obvezne sestavine pogodbe o zaposlitvi je treba navajati v vseh pogodbah o zaposlitvah, ki so bile sklenjene po sprejetju novele ZDR‑1D, torej po 16. novembru 2023. Dodatno novela ZDR‑1D določa tudi nove obvezne sestavine pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela v tujini.

Delavec ima v skladu s petim odstavkom 49. člena ZDR‑1 možnost predlagati spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, in sicer zaradi izboljšanja zaposlitve oziroma pogojev dela. Delodajalec pa je dolžan svojo odločitev, ki je lahko tudi negativna, pisno utemeljiti v 30 dneh. Dodatno ima delavec možnost delodajalcu predlagati sklenitev pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na domu oziroma lahko predlaga drugačno razporeditev delovnega časa zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Delodajalec je dolžan delavcu svojo odločitev pisno utemeljiti najkasneje v roku 15 dni.

ZDR‑1D pri pogodbah o zaposlitvah tako imenovanih agencijskih delavcev delodajalcem nadalje nalaga dodatne obveznosti, na primer da mora biti delavec pisno obveščen o uporabniku in da je v primeru predčasnega prenehanja dela pri uporabniku oziroma v primeru, ko agencija ne more zagotavljati dela pri uporabniku, delavec upravičen tudi do višjega nadomestila.

Novela uvaja tudi posebne pravice za žrtve nasilja v družini, in sicer ima delavec, ki je žrtev nasilja v družini, pravico predlagati sklenitev pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom. Prav tako ima pravico do petih delovnih dni plačane odsotnosti z dela v posameznem koledarskem letu, iz razloga urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov ter odpravljanja posledic nasilja v družini. Delavec je delodajalca dolžan obvestiti o svoji odsotnosti najpozneje tri dni pred nastopom odsotnosti. Dodatno je delavec dolžan delodajalcu predložiti ustrezno dokazilo, ki potrjuje razlog odsotnosti z dela. Delodajalec lahko delavcu, ki je žrtev nasilja v družini, nadurno delo, neenakomerno razporeditev delovnega časa ali začasno prerazporeditev delovnega časa ali nočnega dela odredi le na podlagi predhodnega delavčevega soglasja.

Na novo je urejen tudi postopek izdaje pisnega opozorila, ki je procesna predpostavka za zakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Delavec lahko v primeru izdaje pisnega opozorila od delodajalca v treh delovnih dneh zahteva, da mu ta omogoči, da se v razumnemu roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni in ne daljši od 30 dni, izjavi o očitanih kršitvah, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Delodajalec mora po prejemu delavčeve izjave, najkasneje v roku osmih dni, sprejeti pisno, obrazloženo odločitev o pisnem opozorilu in jo delavcu vročiti. Na novo je določen tudi rok veljavnosti pisnega opozorila, in sicer ima delodajalec možnost delavcu odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov v primeru, če bi delavec v šestih mesecih od prejema pisnega opozorila ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, razen če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače, vendar ne dalj kot v 18 mesecih.

V luči zahtev usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja je v 142.a členu uvedena obveznost delodajalca, da delavcu zagotovi pravico do odklopa, in sicer na način, da delavec v času izrabe pravice do počitka, upravičenih odsotnostih z dela (na primer letni dopust) delodajalcu ni na razpolago. Delodajalec je v roku enega leta od uveljavitve novele ZDR‑1D dolžan sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev pravice do odklopa, pri čemer se ukrepi lahko določijo tudi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.

Novela ZDR‑1D v primeru oskrbe v 167.a členu uvaja pravico do petih delovnih dni oskrbovalskega dopusta v posameznem koledarskem letu. Oskrbovalski dopust je neplačan. Do odsotnosti je delavec upravičen, če se iz zdravstvenih razlogov pojavi potreba po znatnejši negi družinskega člana ali osebe, s katero živi v skupnem gospodinjstvu. Delavec mora svojo odsotnost napovedati vnaprej, torej pred nastopom odsotnosti. Če to zaradi objektivnih okoliščin ni mogoče, mora delavec delodajalca obvestiti najpozneje v treh delovnih dneh po nastopu odsotnosti. Tudi v tem primeru mora delavec delodajalcu predložiti izjavo in dokazila, ki izkazujejo upravičen razlog odsotnosti.

In nenazadnje je zakonodajalec z novelo ZDR‑1D uredil še področji poskusnega dela ter letnega dopusta, in sicer na način, ki ga je praksa slovenskih sodišč in evropskega sodišča že zdavnaj izoblikovala. Tako je zakonodajalec v 125. členu določil, da je treba upoštevati sorazmernost trajanja poskusnega dela, glede na čas trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas in naravo dela. Navedeno pomeni, da se pri pogodbah o zaposlitvi za določen čas določi krajši čas trajanja poskusnega dela kot pri pogodbah o zaposlitvi za nedoločen čas. Prav tako se je z novelo ZDR‑1D zgolj še formalno uzakonilo daljše obdobje za prenos letnega dopusta v primeru odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, in sicer obdobje za prenos traja do 31. marca tistega leta, ki sledi letu, v katero je možen prenos letnega dopusta.

Kot je bilo že izpostavljeno, je velika večina sprememb v noveli ZDR‑1D posledica zahtev direktiv EU in so v korist delavca. Vprašanje pa je, ali jih bodo delavci izkoristili.

---

¹ Ur. l. RS, št. 114/23.