TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijani del sodbe in sklepa sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da tožba v delu, v katerem tožnik zahteva odškodnino za nepremoženjsko škodo, ni sklepčna, ker tožnik ni zatrjeval obstoja škode konkretizirano, da bi se tožbena povest lahko prilegala zahtevku oziroma, da bi iz dejanskih navedb lahko izhajal zaključek, da je zahtevek po materialnem pravu utemeljen.Tožnik je v tožbi navedel le, da "podrejeno uveljavlja nematerialno škodo v obliki odškodnine za pretrpljene duševne bolečine kot posledice kršitve z ustavo garantirane človekove pravice do dela oziroma, do enake obravnave pri uveljavljanju pravic iz delovnega razmerja pri napredovanjih, razporejanju in plačah". Iz teh splošnih navedb ne more izhajati posledica utemeljenosti zahtevka.

sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožena stranka tožnika v postopku razporeditve javnih uslužbencev na prosta višje vrednotena delovna mesta v službi L. v primerjavi z drugimi javnimi uslužbenci ni neenako obravnavala zaradi osebnih okoliščin, ki jih izpostavlja tožnik v tem sporu (politična pripadnost, sindikalna aktivnost, opozarjanje na nepravilnosti pri toženi stranki in sproženi spori med tožnikom in toženo stranko). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je navedeni postopek potekal tako, da je tožena stranka javnim uslužbencem pred iztekom službe T. poslala vprašalnik o tem, na katerem mestu želijo po zaključku dela v službi T. nadaljevati delovno razmerje v službi L. Pri razporeditvi javnih uslužbencev na t. i. višje vrednotena (položajna) delovna mesta je bil odločilen predlog tistih, ki so odgovorni za vodenje posameznega področja, pri čemer so se upoštevale delovne izkušnje, rezultati dela in ocene javnih uslužbencev, predlagani javni uslužbenci pa so morali izpolnjevati tudi pogoje za zasedbo posameznega delovnega mesta.