TFL Vsebine / Revija Revus

Članek obravnava temelje dveh sistemov doktrinarnih pojmov in načina ustavnopravnega argumentiranja: avstrijskega in nemškega. Na podlagi primerjave avtor oblikuje štiri hipoteze: (1) Teoretični temelj doktrine avstrijskega javnega prava predstavlja Kelsnova čista teorija prava, medtem, ko temelje nemške javnopravne doktrine določajo Schmittov determinizem, Smendova teorija integracije in naravno pravo. Vse te teoretske predpostavke imajo konkretne posledice glede vprašanja opredelitve temeljnih pojmov in glede ustavnopravnega razlogovanja. (2) Avstrijska pravna doktrina je, posebno na področju virov prava in ustavnosodnega odločanja, izrazito natančno razdelana, na trenutke celo bolj dosledno kot nemška. Tovrstno osredotočenje na teorijo norm v javnem pravu je prav tako del Kelsnove zapuščine. (3) Mestoma je zanimivost avstrijske javnopravne doktrine opešala, deloma zaradi povečanega nemškega vpliva. To pa nikakor ne pomeni izginotja njenih posebnosti; opazimo lahko le določeno stopnjo približevanja. (4) Končno so se, ne zaradi različnih pojmovanj prava, temveč preprosto zaradi zgodovinskega in političnega naključja, razvile nekatere nepričakovane doktrinarne rešitve.

Comparative constitutional lawyers of common law countries might have a temptation to identify German and Austrian constitutional thinking—not only because both are German speaking countries, but also because comparative law textbooks (based mostly on private law) present them as being in the same “legal family” or “legal circle”. This assumption would, however, be wrong. The German doctrinal figures more or less well known amongst comparative constitutional lawyers throughout the whole world do not apply in Austria automatically, and even what seems to be familiar for the first sight (for those who know German public law) often appears in a foreign light. Scrutiny of such differences promises insight into the merits and drawbacks of each alternative; therefore, this article undertakes to compare and contrast the two systems. The focus is not on specific tenets of Austrian or German public law but on its set of doctrinal concepts and style of argumentation, compared and contrasted to each other. To facilitate the contrast, the statements of Austrian and German authors and the various schools of thought will be somewhat amplified.