Zakon o varstvu pri delu (ZVD)

Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predšedstvo Socialistične repubiike Slovenije

Varstvo pri delu obsega pravice in obveznosti delavcev in njihovih organizacij združenega dela po tem zakonu in drugih predpisih do ustvarjanja in zagotavljanja takšnega delovnega okolja, delovnih in življenjskih razmer, ki zagotavljajo fizično in moralno integriteto delavca pri delu.

Varstvo pri delu po tem zakonu je celokupnost ukrepov postopkov in opravil, s katerimi si delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, v skupnostih temeljnih organizacij združenega dela, v delovnih organizacijah in v sestavljenih organizacijah združenega dela ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih (v nadaljnjem besedilu: organizacije združenega dela) ustvarjajo in zagotavljajo varno delovno okolje, delovne in življenjske razmere ter s tem uresničujejo pravico do varstva pri delu.

Varstvo pri delu po tem zakonu obsega tudi nadzorstvo nad izpolnjevanjem predpisov o varstvu pri delu in predpisov o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ter predpisov o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci.

Varno delovno okolje in varne delovne razmere po tem zakonu se ustvarjajo s tehničnimi, zdravstvenimi, socialnimi, vzgojnimi, pravnimi in drugimi ukrepi, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo vzroki zaradi katerih lahko pride pri delu do poškodb in zdravstvenih okvar delavcev.

Šteje se, da so varno delovno okolje in varne delovne razmere zagotovljene, če delavec ob normalni pazljivosti ter strokovni in delovni sposobnosti lahko opravlja svoje delo, ne da bi pri tem prišlo do telesnih poškodb ali zdravstvenih okvar.

Varstvo pri delu uživajo osebe, ki so si pridobile lastnost delavca v združenem delu, in osebe, ki so kakorkoli na delu pri pravnih ali fizičnih osebah.

Varstvo pri delu uživajo tudi osebe, ki so na šolanju oziroma strokovnem usposabljanju, dokler so na praktičnem delu v šolskih in drugih delavnicah, osebe, ki delajo v delovnih akcijah, organiziranih v splošno korist, osebe, ki prestajajo kazni, dokler so zaposlene v delavnicah ali na deloviščih, ter druge osebe, ki so zavarovane za nesrečo pri delu in za poklicno bolezen (v nadaljnjem besedilu: delavci).

Za zagotavljanje pravic do varstva pri delu ter za varno delovno okolje in delovne razmere morajo skrbeti delavci v organizacijah združenega dela z določanjem varstvenih ukrepov ih normativov, z urejanjem varstva pri delu in z organiziranjem službe varstva pri delu, s samoupravnimi sporazumi in splošnimi akti, s takšnim organiziranjem in izvajanjem delovnega procesa, v katerem so zajeti varstveni ukrepi in normativi kot sestavni del tega procesa, ter z izvajanjem predpisov o varstvu pri delu.

Samostojni obrtniki in drugi zasebni delodajalci (v nadaljnjem besedilu: zasebni delodajalci) morajo zagotavljati varstvo pri delu svojih delavcev na podlagi kolektivne pogodbe, ki mora biti v skladu z določbami tega zakona in drugih predpisov o varstvu pri delu.

Predpisane varstvene ukrepe in normative morajo upoštevati projektantske in druge organizacije združenega dela že pri projektiranju, graditvi in konstrukciji objektov, pri projektiranju tehnološkega procesa, pri projektiranju, konstruiranju in izdelovanju delovnih priprav in naprav ter sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu; o tem mora projektantska ali druga organizacija združenega dela izdati pismeno izjavo, v kateri mora navesti, kateri predpisani ali splošno priznani varstveni ukrepi in normativi so upoštevani.

Izpolnitev pogojev po prejšnjem odstavku mora biti razvidna tudi iz projektantske dokumentacije ter iz dokumentacije o tehničnih rešitvah in o tehnološkem procesu. Organ inšpekcije dela ali prizadeta organizacija združenega dela lahko zahteva od pooblaščene organizacije združenega dela strokovno oceno, ali so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka.

Varstvene ukrepe in normative morajo upoštevati tudi uvozniki delovnih priprav in naprav, sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu ter tehnične dokumentacije za gradbene objekte; o tem morajo izdati pismeno izjavo.

Vzgoja in izobraževanje v zvezi z varstvom pri delu sta sestavni del splošnega in poklicnega izobraževanja na šolah vseh vrst in stopenj, uvajanja v delo in strokovnega usposabljanja delavcev v organizacijah združenega dela. Seznanjanje z varstvenimi ukrepi in normativi morajo delavci vključiti v organizacijo in vodenje delovnega procesa.

Izvajanje in uspešnost usposabljanja v organizacijah združenega dela nadzira organ inšpekcije dela.

Organizacije združenega dela skupnosti s področja zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter druge zainteresirane samoupravne interesne skupnosti, gospodarske zbornice in druge asociacije združenega dela, skupnosti za varstvo okolja, zavarovalne skupnosti in sindikati s samoupravnimi sporazumi usklajujejo medsebojne interese na področju varstva pri delu, določajo naloge, načine in oblike uresničevanja teh nalog ter s temi sporazumi dogovorjenih varstvenih ukrepov in programov za izpopolnjevanje varstva pri delu ter zagotavljajo sredstva, ki so v ta namen potrebna.

Varstvene ukrepe in normative, s katerimi se določajo načini in sredstva za odkrivanje, preprečevanje oziroma odstranjevanje vzrokov, zaradi katerih pri delu lahko pride ali je prišlo do poškodb, poklicnih bolezni in drugih škodljivih posledic za delovno sposobnost, zdravje in življenje delavca ter druge v te namene potrebne predpise sprejemajo delavci v organizacijah združenega dela s samoupravnimi sporazumi in drugimi splošnimi akti.

Varstvene ukrepe in normative je treba dopolnjevati v skladu z izpopolnjevanjem in spremembami tehnološkega in delovnega procesa in v skladu s spremembami delovnih razmer, ki nastajajo z uvedbo novih tehnoloških postopkov, novih delovnih naprav in priprav.

Če se z vpeljavo novih varstvenih ukrepov ali normativov nadomesti s pravilnikom predpisani ukrep ali normativ, morajo organizacije združenega dela o tem obvestiti pristojni organ inšpekcije dela. Ta lahko zahteva poseben preizkus in predlaga razveljavitev takšnega ukrepa ali normativa, če se pokaže, da s splošnim aktom predvideni varstveni ukrep ali normativ ne zagotavlja varstva pri delu v takem obsegu kot s pravilnikom določeni varstveni ukrep ali normativ.

Republiški sekretar za delo s pravilniki določa skupne varstvene ukrepe in normative za eno ali več dejavnosti oziroma panog v soglasju z republiškim sekretarjem, v čigar pristojnost pretežno spadajo področja, za katera se izdajajo pravilniki.

Pobudo, ki jo za spremembe in dopolnitve veljavnih pravilnikov ali za izdajo novih dajo sindikati, gospodarska zbornica, prizadete organizacije združenega dela, strokovne in druge organizacije in občani, mora republiški sekretariat za delo obravnavati z republiškim inšpektoratom dela in pobudnika obvestiti o svoji odločitvi.

Republiški sekretar za delo daje pobudo za usklajevanje predpisov o varstvu pri delu med republikami in pokrajinama.

Pravico in dolžnost urejati varstvo pri delu z določanjem pravic in obveznosti, ki jih imajo delavci do zagotavljanja varnega delovnega okolja in varnih delovnih razmer ter z določanjem varstvenih in drugih ukrepov ter organizacijo varstva pri delu uresničujejo delavci v organizacijah združenega dela s samoupravnimi sporazumi o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ali s posebnim samoupravnim sporazumom o varstvu pri delu ter s splošnimi akti v okviru pooblastil iz samoupravnega sporazuma; pri tem upoštevajo poleg določb tega člena zlasti še določbe 4., 7., 8.. 12., 13., 15., 18, 23. in 26. člena tega zakona.

S samoupravnim sporazumom o združevanju v skupnost temeljnih organizacij združenega dela oziroma v delovno organizacijo, delavci lahko določajo skupne zadeve s področja varstva pri delu in način urejanja teh zadev.

Delavci in zasebni delodajalci določajo pravice in dolžnosti v zvezi z varstvom pri delu s kolektivno pogodbo o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci.

Organizacije združenega dela iste ali sorodne dejavnosti lahko s samoupravnim sporazumom določijo skupen program nalog za izpopolnitev in napredek varstva pri delu. S tem sporazumom določijo sredstva za izvedbo predvidenega programa ter medsebojne pravice in obveznosti.

V opisu delovnih mest morajo biti določene vrste in stopnje nevarnosti pri opravljanju del na delovnih mestih ter naloge in odgovornosti, ki jih imajo delavci na delovnih mestih, v zvezi z zagotavljanjem varnega delovnega okolja in varnih delovnih razmer.

Organizacija združenega dela mora zagotoviti, da je vsak delavec po programu teoretičnega in praktičnega usposabljanja ob prvi in ob vsaki kasnejši razporeditvi na delovno mesto oziroma delo poučen o delovnih razmerah in nevarnostih pri delu, o varstvenih ukrepih, o sredstvih in opremi za osebno varstvo pri delu ter o njihovi uporabi.

Organizacija združenega dela mora opraviti občasne preizkuse znanja delavcev o varstvu pri delu, da se prepriča, če so usposobljeni za varno opravljanje, vodenje ali nadzorovanje del.

Roke in način občasnih preizkusov iz prejšnjega odstavka tega člena določi organizacija združenega dela, vendar ta rok ne sme biti daljši od dveh let za delavce, ki neposredno opravljajo, vodijo in nadzorujejo dela, pri katerih je večja nevarnost poškodb in zdravstvenih okvar.

Dokler delavec nima potrebnega znanja in ustrezno opravljenega preizkusa, ne sme samostojno opravljati, voditi ali nadzorovati del.

Organizacija združenega dela sme uporabljati samo takšne objekte, delovne prostore, delovne priprave in naprave ter dajati v uporabo samo takšna sredstva in opremo za osebno varstvo pri delu, ki ustrezajo predpisom o varstvu pri delu in zagotavljajo delavcem varno delo.

Organizacija združenega dela mora zaradi varnosti pri delu skrbeti za periodične preiskave kemičnih in bioloških škodljivosti in mikroklime ter za periodične preglede in preizkuse določenih delovnih priprav in naprav.

Roke, postopke in načine periodičnih preiskav in pregledov po določbah tega člena določi s splošnim aktom organizacija združenega dela.

Inšpektor dela ima pravico z odločbo odrediti, krajše roke za te preiskave in preglede ter vključitev še drugih delovnih priprav in naprav v te preglede in preizkuse, če ugotovi, da gre za večje nevarnosti poškodb in zdravstvenih okvar.

Na deloviščih, kjer opravlja hkrati več organizacij združenega dela svoja dela, morajo izvajalci del š pismenim dogovorom določiti skupne varstvene ukrepe, skupno organizacijo varstva pri delu ter obveznosti in pravice delavcev, ki jim je naložena skrb za zagotavljanje varnega delovnega okolja in varnih delovnih razmer na takšnem skupnem delovišču, ter pooblastiti delavca, da zagotavlja usklajeno izvajanje.

Organizacija združenega dela mora posebej z opisom določiti delovna mesta oziroma dela, kjer je večja nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare, ter kakšne pogoje glede zdravstvene in psihofizične sposobnosti ter strokovne usposobljenosti mora izpolnjevati delavec pri takšnih delih.

Ali delavec izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, se ugotavlja na podlagi zdravstvenega dokazila oziroma dokazila o strokovni usposobljenosti delavca ter s posebnim preizkusom njegovega znanja o varstvu pri delu na takšnem delovnem mestu.

V skladu s predpisi o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju mora organizacija združenega dela poslati delavce na predhodne in na posebne predhodne in periodične zdravstvene in psihofizične preglede.

Na predhodni zdravstveni pregled mora poslati organizacija združenega dela delavca, ki stopi na delo prvič po presledku daljšem od 6 mesecev, ali ki preboli hujšo bolezen ali preide na drugo delo.

Na poseben predhodni zdravstveni in psihofizični pregled mora organizacija združenega dela poslati delavca, preden ga razporedi na delo z večjo nevarnostjo poškodb ali zdravstvenih okvar, med zaposlitvijo pri takem delu pa mora pošiljati delavce tudi na posebne periodične zdravstvene in psihofizične preglede, pri katerih se ugotovi, ali delavec izpolnjuje posebne zdravstvene in psihofizične pogoje za določeno delo z večjo nevarnostjo poškodb ali zdravstvenih okvar.

Način in postopek za predhodne in periodične zdravstvene ter psihofizične preglede iz prejšnjega člena predpiše s pravilnikom republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo v soglasju z republiškim sekretarjem za delo.