na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSM Sodba IV Kp 17567/2024 - kaznivo dejanje grožnje - ogrozitveno kaznivo dejanje - resna grožnja - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca - kaznivo dejanje hude tele...
SODIŠČE
Višje sodišče v Mariboru
ODDELEK (*)
Kazenski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
10.7.2025
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSM Sodba IV Kp 17567/2024
INTERNA OZNAKA (*)
VSM00086553
SENAT, SODNIK
Melita Puhr (preds.), dr. Barbara Nerat (poroč.), mag. Mateja Kamenšek Gornik
INSTITUT VSRS
kaznivo dejanje grožnje - ogrozitveno kaznivo dejanje - resna grožnja - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca - kaznivo dejanje hude telesne poškodbe - dokazna ocena
PODROČJE VSRS
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
IZREK
I. Pritožba zagovornice obdolžene A. A. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Obdolženo A. A. se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.
II. Obdolženo A. A. se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.
JEDRO
Zagovornica skozi pritožbeno izvajanje zanemari, da za izvršitev (ogrozitvenega) kaznivega dejanja po prvem odstavku 135. člena KZ-1 zadostuje, da storilec nasproti oškodovancu izrazi resno grožnjo z namenom ustrahovanja. V izraženem stališču ne upošteva, da mora biti izjava, ki se šteje kot (resna) grožnja, po svoji vsebini, kontekstu in načinu izreka takšna, da je objektivno zmožna pri naslovniku vzbuditi občutek resnega strahu za lastno življenje, telo ali varnost bližnjih.
Pritožbena trditev, da mora biti prestrašenost, ogroženost navzven vidna oziroma je nanjo mogoče sklepati glede na poznejše ravnanje tistega, komur so grožnje namenjene, ni točna.
Zagovornici je torej v delu, ko opozarja na maščevalne vzgibe oškodovanke, pritrditi, ne more pa se pritožbeno sodišče strinjati s pritožbenim poudarkom prepovedane posledice, saj gre v konkretni zadevi za ogrozitveno kaznivo dejanje, ko nastanek prepovedane posledice ni odločilnega pomena.
Pritožbena trditev, da mora biti prestrašenost, ogroženost navzven vidna oziroma je nanjo mogoče sklepati glede na poznejše ravnanje tistega, komur so grožnje namenjene, ni točna.
Zagovornici je torej v delu, ko opozarja na maščevalne vzgibe oškodovanke, pritrditi, ne more pa se pritožbeno sodišče strinjati s pritožbenim poudarkom prepovedane posledice, saj gre v konkretni zadevi za ogrozitveno kaznivo dejanje, ko nastanek prepovedane posledice ni odločilnega pomena.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.