TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Pravni nasledniki po 15. členu ZDEN, ki so upravičeni za uveljavljanje pravic iz tega zakona, so tudi dediči oporočnega dediča denacionalizacijskega upravičenca.

Upravni organ je zavrnil zahtevo tožnika za denacionalizacijo stanovanjske hiše. Po mnenju upravnega organa (tožene stranke) tožnik ni pravni naslednik denacionalizacijskega upravičenca. Denacionalizacijski upravičenec je bil rejnik tožnikove žene, ki je z oporoko prepustil svoje premoženje svoji rejenki, po njej pa je bil zakoniti dedič tožnik. Zakon o denacionalizaciji določa v 15. členu, da če so upravičenci do denacionalizacije mrtvi, so za uveljavljanje pravic iz tega zakona upravičeni njihovi pravni nasledniki. Pravno nasledstvo se presoja po pravu Republike Slovenije. Rejenka in njen mož - tožnik nista upravičena uveljavljati pravic do denacionalizacije. Za uveljavljanje pravic do denacionalizacije so upravičeni samo zakoniti dediči denacionalizacijskega upravičenca. Zakon o dedovanju v 10. členu taksativno določa zakonite dediče. Med njimi ne našteva rejencev zapustnika, ki tako nimajo statusa zakonitih dedičev. To izhaja tudi iz statusa rejencev po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Tožnik bo lahko svojo dedno pravno pravico uveljavljal v skladu z 81. členom zakona o denacionalizaciji v postopku dedovanja, uvedenega na predlog zakonitih dedičev denacionalizacijskega upravičenca.

Sodišče se ni strinjalo s tako razlago določbe 15. člena zakona o denacionalizaciji in je tožbi ugodilo ter odpravilo odločbo tožene stranke. V obrazložitvi sodbe je sodišče navedlo:

Pravilno je stališče tožene stranke, da po veljavnih predpisih rejenci niso zakoniti dediči. Ni pa, po mnenju sodišča, pravilno stališče tožene stranke, da so po 15. členu zakona o denacionalizaciji samo zakoniti dediči upravičeni za uveljavljanje pravic iz tega zakona. Po citirani določbi so v primeru, če je upravičenec do denacionalizacije (tisti kateremu je bilo premoženje podržavljeno) mrtev, upravičeni za uveljavljanje pravic iz tega zakona njihovi pravni nasledniki. Zakon ne govori o zakonitih dedičih, temveč o pravnih naslednikih. Pravni naslednik pa je oseba na katero so prešle pravice in obveznosti njegovega pravnega prednika. Zato pravni nasledniki umrle fizične osebe niso samo zakoniti ampak tudi oporočni dediči. Če bi zakon želel krog pravnih naslednikov upravičenih za uveljavljanje pravic iz zakona o denacionalizaciji zožiti oziroma omejiti zgolj na zakonite dediče, bi moral to v 15. členu izrecno določiti - analogno kot je npr. ta zakon v 12. členu opredelil denacionalizacijske upravičence. Zato je po mnenju sodišča potrebno tudi oporočnega dediča v postopku uveljavljanja pravic iz V. poglavja zakona o denacionalizaciji šteti kot pravnega naslednika po 15. členu navedenega zakona.

Tožena stranka v obravnavani zadevi zaradi napačne razlage pojma "pravni naslednik" ni ugotovila vseh dejstev in okoliščin pomembnih za odločitev o tožnikovi zahtevi. Zato je sodišče na podlagi določbe 2. odstavka 42. v zvezi z 2. odstavkom 39. člena zakona o upravnih sporih tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo.