TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje revizijske stroške.

Revident je bil zaposlen na delovnem mestu kontrolorja, torej tistega, ki mora biti v vsakem trenutku vreden zaupanja in lojalen svojemu delodajalcu, zato je revizijsko sodišče prepričano, da je neupravičena uporaba sredstev v korist (sebe ali pa) koga drugega na način, ki se ga je poslužil revident, tako huda kršitev delovnih obveznosti (pa tudi popolna izguba zaupanja), da tudi pozitivno mnenje sindikata ne bi moglo v takšni meri vplivati na odločitev disciplinskih organov, da bi ti izrekli za ugotovljeno kršitev pogojni disciplinski ukrep. Zato je zaključilo, da tožena stranka glede vključevanja sindikata v disciplinski postopek sicer ni ravnala v skladu z zakonskimi določbami, da pa vendar ne gre za tako kršitev, ki bi lahko vplivala na samo odločitev v disciplinskem postopku.

Drugo vprašanje revizije je vprašanje identitete med zahtevo za začetek disciplinskega postopka in odločitvijo. Revizijsko sodišče je glede identitete že sprejelo stališče in ugotavljalo, da je za ugotovitev identitete bistven opis obravnavanega dejanja, ta pa je ves čas enak. Iz zahteve za začetek disciplinskega postopka izhaja, da se začetek postopka predlaga zaradi neupravičenega jemanja igralnih žetonov iz hopperjev igralnih avtomatov in da je tožena stranka oškodovana za najmanj v zahtevi navedeni znesek. Opis vsebuje tako elemente disciplinske kršitve kot tudi elemente kvalifikatorne okoliščine. Zato revizijsko sodišče ni ugotovilo, da bi šlo za pomanjkanje objektivne identitete, saj je bila naloga disciplinske komisije, da na podlagi izvedenih dokazov ugotovi, ali je bila očitana disciplinska kršitev dejansko storjena in če je bila, ali so izpolnjene tudi tako imenovane kvalifikatorne okoliščine, ki so glede na določitev disciplinskih kršitev v pravilniku morale biti podane, da je bil možen izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa.