TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugodi upnikovemu predlogu na dopolnitev sklepa sodišča prve stopnje z dne 28. 8. 2012 – listovna številka 18 spisa (o nadaljevanju izvršbe zoper novega dolžnika prej dolžnikovega dolžnika D.P.d.o.o.), ki se v točki I izreka dopolni tako, da sedaj glasi:„Izvršba dovoljena s sklepom Okrajnega sodišča v Ljutomeru opr. št. I 39/2011-2 z dne 23. 6. 2011, ki je postal pravnomočen dne 9. 7. 2011, zoper dolžnika Z. Š. in I. Š., se (sočasno z izvršbo na prvotna dolžnika) nadaljuje tudi z novim dolžnikom, to je D.P. d.o.o. (prej dolžnikovim dolžnikom).“

O upnikovih pritožbenih stroških naj odloči sodišče prve stopnje kot o nadaljnjih izvršilnih stroških.

Sodišče prve stopnje je sklep z dne 28. 8. 2012 izdalo na upnikov predlog na osnovi člena 134 ZIZ. Prvi odstavek tega člena res govori o prehodu dolžniške obveze na dolžnikovega dolžnika le v obsegu vseh zneskov, ki jih ta ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi, dovoljeni na plačo dolžnika – njegovega delavca. Vendar pa je v danem primeru upnik predlagal, da dolžnikov dolžnik – novi dolžnik poravna celotno terjatev upnika, vključno z že priznanimi izvršilnimi stroški. Dolžnikov dolžnik – novi dolžnik je sicer vložil ugovor zoper ta sklep (ki ima značaj sklepa o izvršbi), vendar prepozno in je sodišče prve stopnje ta ugovor zavrglo. Ta odločitev je bila istega dne kot je izdan ta sklep, potrjena na pritožbeni stopnji, zato je sklep o dolžnosti novega dolžnika, da poravna celotno upnikovo terjatev, ostal pravnomočen. Tako prvotni sklep o izvršbi zoper prejšnja dolžnika kot novi sklep o izvršbi, izdan na osnovi člena 134 ZIZ, ki pa prav tako ima značaj sklepa o izvršbi, v bistvu dovoljujeta izvršbo za izterjavo iste denarne terjatve zoper dva različna dolžnika. Vendar pa je v bistvu obveznost dolžnikovega dolžnika – novega dolžnika v smislu člena 134 ZIZ nadomestna (z njo se nekako sankcionira neodzivanje dolžnikovega dolžnika po prvotnem sklepu o izvršbi), tako da izpolnitev obveznosti s strani novega dolžnika pomeni obenem razbremenitev prvotnih dolžnikov (enako bi bilo v obratni smeri). Vendar pa to ne pomeni, da ima v procesno pravnem smislu sedaj položaj dolžnika le delodajalec, ne pa dolžnik po prvotnem sklepu, kot to obrazlaga sodišče prve stopnje. Nasprotno, pravilno je stališče, da predlog upnika po členu 134 ZIZ ni samostojen predlog za izvršbo. Citirana zakonska določba poudarja, da lahko upnik tak predlog vloži „... v izvršilnem postopku...“ in nato „...do konca izvršilnega postopka.“, kar kaže, da gre za predlog, ki ga lahko upnik vloži med odprtim konkretnim postopkom, ki je že v teku zoper začetnega dolžnika. Slednji to vlogo ohranja tudi še po vstopu „pridruženega“ dolžnika z izdajo sklepa iz 134. člena ZIZ, kar pa je po svoji naravi mogoče uvrstiti teoretično pod pojem naknadne subjektivne kumulacije.

Po mnenju pritožbenega sodišča je tako prav, da upnik ohrani svojo procesno in materialno pravno pozicijo z vidika možnosti ponovnega aktiviranja izvršbe po prvotnem sklepu o izvršbi, kot tudi z vidika varovanja zastaralnih rokov in podobno. Takšno pa je tudi stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v sklepu I R 105/2012 (ko je odločalo v sporu o pristojnosti ravno v primeru izvršbe po členu 134 ZIZ).