TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu I. točke in II. točki izreka spremeni tako, da sedaj glasi:

„I. Ugovoru zastavne dolžnice se ugodi še v preostalem delu, sklep o izvršbi se v celoti razveljavi in predlog za izvršbo zavrže ter razveljavijo vsa opravljena izvršilna dejanja.“

II. Upnica je dolžna v 8 dneh od vročitve sklepa zastavni dolžnici povrniti stroške ugovornega postopka v višini 662,26 EUR, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.“

II. Upnica je dolžna v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrniti zastavni dolžnici 607,26 EUR pritožbenih stroškov, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

V situaciji, ko je dolžnik kršil kreditno pogodbo s tem, da zamuja s plačilom določenega števila zapadlih obrokov, se mora banka v skladu z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ, specialno prvi odstavek 5. člena ZPotK-2) jasno izreči, ali še vztraja pri pogodbeno dogovorjenem obročnem odplačevanju ali uresničuje upravičenje odpoklica kredita. Še zlasti, ko je v nadaljnjem dogovarjanju z dolžnikom glede plačila kredita, kot v obravnavani zadevi. Dolžnik potrošnik o svojem položaju ne sme ostati v dvomu. Banka mora kot močnejša stranka in strokovnjak v razmerju do dolžnika potrošnika vseskozi ravnati pri izvrševanju kreditne pogodbe in v tej zvezi danih izjavah posebej skrbno (drugi odstavek 6. člena OZ). Potrošnika mora na zanj razumljiv enostaven način poučiti o njihovem pomenu. Vseskozi mora imeti pred očmi, kako razume njene izjave sam potrošnik, ki je praviloma laična stranka brez posebnega pravnega in finančnega znanja.

Del zahteve vestnega in poštenega ravnanja banke je tudi v tem, da mora upoštevati splošno načelo prepovedi ravnanja v nasprotju s predhodno opravljenim ravnanjem (prepoved venire contra factum proprium). Stranke lahko učinkovito izvršujejo pogodbene obveznosti le, če se lahko zanesejo na ravnanja in stališča nasprotne stranke, ki jih načeloma ne smejo brez utemeljenega razloga spreminjati. Prav takšno (nasprotujoče) pa je ravnanje banke, ki najprej izjavi, da uveljavlja odpoklicno upravičenje, nato pri dolžniku s poznejšo izjavo povzroči prepričanje, da naj se pogodba v naprej izpolnjuje redno kot doslej, kasneje pa se (v sproženem izvršilnem postopku) spet sklicuje na prvotno dano izjavo o odpoklicu kredita in predčasno zapadlost.