TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se glasi:

"Pritožbi tožene stranke se ugodi in se spremeni sodba sodišča prve stopnje tako, da se tožbeni zahtevek zavrne.

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške odmerjene na 249.200,00 SIT, v osmih dneh".

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške revizijskega postopka v znesku 66.000,00 SIT, v osmih dneh.

Ker tožeča stranka ni imela zakonite podlage za izplačilo zneskov, ki jih uveljavlja od tožene stranke, tožena stranka pa do izplačanih zneskov glede na jasno zakonsko ureditev ni bila upravičena, je tožbeni zahtevek zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve po določbah 210. člena ZOR. Vendar pa se pri tem pojavi vprašanje, ki sta ga nižji sodišči zanemarili, kaj je z vrnitvijo zneska, prejetega iz naslova neupravičene pridobitve v primeru, če je bil znesek plačan, čeprav je tožnica vedela, ker je bilo to zakonsko določeno, da tega zneska ni dolžna plačati in ga celo ne bi smela plačati. V tem primeru, ki ga ureja ZOR v 211. členu, pa tisti, ki je kaj plačal, čeprav je vedel, da tega ni dolžan, tega zneska nima pravice terjati nazaj, razen, če bi si tako pravico pridržal ali bi znesek plačal, da bi se izognil sili. Česa takega tožeča stranka ni niti navajala niti dokazovala. Ker je tožeča stranka zaradi zakonskih določb vedela, da toženi stranki (ne glede na sklepe njenih organov) ne bi smela plačati zneskov, katerih vrnitev sedaj zahteva od nje, saj tožena stranka do teh zneskov ni bila upravičena, prav zaradi citirane določbe, teh zneskov od tožene stranke nima pravice zahtevati nazaj.