TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožbama zoper sodbo se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje:

spremeni v točki II/1 tako, da je tožena stranka Slovensko zavarovalno združenje dolžna plačati tožniku T. M. namesto zneska 8.143,64 EUR znesek 9.143,64 EUR,

razveljavi v točki II/2 glede zavrnitve tožbenega zahtevka za plačilo potnih stroškov kontrolnih preiskav v Innsbrucku v znesku 228,00 EUR, potnih stroškov psihoterapevtskega zdravljenja v S, stroškov psihoterapij v S, stroškov za zdravila (medikamente) in za palico za hojo ter stroškov zdravljenja (operacije) v oktobru 2009 ter v točki II/3 in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

2. V ostalem se pritožbi zavrneta ter se v izpodbijanem, a nespremenjenem in nerazveljavljenem delu (glede zavrnitve tožbenega zahtevka za plačilo potnih stroškov kontrolnih preiskav v I. v znesku 91,20 EUR in za plačilo potnih stroškov preiskav v K. v znesku 21,28 EUR ter glede ugoditve tožbenemu zahtevku za plačilo potnih stroškov za zdravljenje v B. V. v znesku 101,08 EUR in za plačilo potnih stroškov preiskav v K. v znesku 42,56 EUR) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

3. Pritožbi tožnika se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v točki I/1 (glede zavrženja tožbe v XII. točki) ter se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Izvedenka je pojasnila, da so na razvoj depresivne motnje delno vplivali tudi drugi dogodki pred in po škodnem dogodku, vendar pa vpliv teh dejavnikov ni bil velik (v tožnikovi zdravstveni dokumentaciji tudi ni zaslediti morebitne tožnikove predhodne depresivne strukturiranosti, ki bi kot neka primarna osebnostna značilnost sama po sebi pogojevala razvoj depresije). Izvedenka je tudi ugotovila, da je pri tožniku po predhodnih poškodbah prišlo do psihične prizadetosti, ki pa ni bila intenzivna in je tudi prešla oziroma so posledice na psihičnem področju pri tožniku do obravnavanega škodnega dogodka že izzvenele. Te ugotovitve vodijo do sklepa, da je odločilni vzrok oziroma sprožilni element za tožnikovo depresivno razpoloženjsko motnjo iskati prav v posledicah tožnikovih poškodb v obravnavanem škodnem dogodku, za kar odgovarja tožena stranka.

Akontacij na račun neznane škode, nezapadlih obveznosti in neuveljavljanih zahtevkov (tožnik ni predložil nobenega odškodninskega zahtevka, ki ga je še pred tožbo morda naslovil na zavarovalnico) niti ni mogoče vračunavati v pomenu 287. čl. OZ.

Ker bodoča škoda še ni zapadla uveljavlja vmesni ugotovitveni zahtevek, pri čemer iz njegovih trditev izhaja, da ima poleg vtoževanih zahtevkov v tej pravdi do toženke tudi druge zahtevke iz istega razmerja. V takšnih primerih ZPP omogoča stranki vmesni ugotovitveni zahtevek, katerega namen je, da stranka doseže odločitev sodišča tudi o obstoju prejudicijalnega pravnega razmerja v izreku sodbe z učinkom pravnomočnosti (tudi za odločitev o dajatvenem zahtevku mora sodišče naprej razčistiti, ali obstaja pravno razmerje, od katerega je odvisna odločitev o glavni stvari – v tem smislu gre za predhodno vprašanje). V tem primeru pravnomočna odločitev o vmesnem ugotovitvenem zahtevku veže stranke v morebitnih kasnejših pravdah glede drugih zahtevkov iz istega pravnega razmerja. Za vložitev vmesnega ugotovitvenega zahtevka tožniku ni potrebno posebej izkazovati pravnega interesa, saj pri vmesnem ugotovitvenem zahtevku pogoj prejudicialnosti nadomešča procesno predpostavko pravnega interesa.