Odredba o homologiranju cestnih vozil glede na namestitev svetlobne opreme (št. 48.01)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 74-3556/1997, stran 5838 DATUM OBJAVE: 4.12.1997

RS 74-3556/1997

 
 
 
 

3556. Odredba o homologiranju cestnih vozil glede na namestitev svetlobne opreme (št. 48.01)

 
 
 
 
Na podlagi 6. člena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 1/95) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odl. US RS in 29/95) izdaja minister za znanost in tehnologijo
 
 

O D R E D B O
o homologiranju cestnih vozil glede na namestitev svetlobne opreme (št. 48.01)

 
 
 
 
1. SPLOŠNO
 
 
1.
1 Vozila kategorij* M, N in O morajo biti homologirana v skladu s to odredbo.
 
 
2.
PODROČJE UPORABE
 
 
2.
1 Ta odredba se nanaša na namestitev svetlobne opreme na cestna motorna vozila, z nadgradnjo ali brez nje, z najmanj štirimi kolesi in konstrukcijsko določeno hitrostjo, večjo od 25 km/h, kot tudi na njihove priklopnike. Izjema so tirna vozila, kmetijski in gozdarski traktorji in delovni stroji.
 
 
3 ZAHTEVE
 
 
3.
1 Splošne zahteve
 
 
3.
1.1 Naprave za osvetljevanje in dajanje svetlobnih signalov morajo biti vgrajene oziroma nameščene tako, da pri normalni rabi in kljub morebitnim vibracijam, katerim so izpostavljene, ne spremenijo s to odredbo predpisanih lastnosti in da ostane tudi vozilo skladno z določili te odredbe. Predvsem se ne smejo nenamerno spremeniti nastavitve žarometov in drugih svetilk.
 
 
3.
1.2 Žarometi za dolgi in kratki svetlobni pramen in žarometi za meglo morajo biti vgrajeni tako, da jih je mogoče na preprost način pravilno nastaviti.
 
 
3.
1.3 Za vse naprave za dajanje svetlobnih signalov, tudi tiste, ki so nameščene na bočnih straneh vozila, velja, da mora biti po vgradnji na vozilo referenčna os svetilke vzporedna s podlago, na kateri vozilo stoji. Za bočne odsevnike mora biti ta os pravokotna na navpično ravnino, ki poteka skozi vzdolžno os vozila, pri vseh drugih napravah za dajanje svetlobnih signalov pa mora biti vzporedna z njo. Dovoljeno odstopanje je ±3° v vseh smereh. Če je proizvajalec svetlobne naprave predpisal posebne zahteve za vgradnjo, jih je treba dosledno upoštevati.
 
 
3.
1.4 Če ni posebej predpisano drugače, je treba višino in usmeritev svetilk preverjati na neobremenjenem vozilu, ki stoji na ravni vodoravni površini, pod pogoji normalne rabe vozila (motor vozila deluje, priklopno vozilo priključeno na vlečno vozilo)
 
 
3.
1.5 Če ni posebej predpisano drugače, morajo biti svetilke istega para
 
 
3.
1.5.1 nameščene simetrično glede na vzdolžno os vozila (ta ocena se opravi glede na zunanjo geometrično obliko svetilke in ne glede na svetlečo površino svetilke);
 
 
3.
1.5.2 nameščene medsebojno simetrično glede na vzdolžno os vozila; ta zahteva ne zadeva notranje strukture svetilk;
 
 
3.
1.5.3 ustrezati istim kolorimetričnim predpisom in
 
 
3.
1.5.4 imeti približno enake fotometrične lastnosti.
 
 
3.
1.6 Pri vozilih z nesimetrično zunanjo obliko je treba ta določila čimbolj upoštevati.
 
 
3.
1.7 Svetilke z različnimi funkcijami so lahko samostojne, združene, kombinirane ali integrirane, vendar le, če vsaka svetilka ustreza vsem zahtevam glede barve, položaja, usmeritve, geometrične vidnosti, električne vezave in drugih zahtev (če obstajajo), ki zanjo veljajo.
 
 
(Samostojne svetilke so tiste, ki imajo ločene leče, ločene izvore svetlobe in ločena ohišja.
 
 
Združene svetilke imajo ločene leče in ločene izvore svetlobe, a skupno ohišje.
 
 
Kombinirane svetilke imajo ločene leče, a skupen izvor svetlobe in skupno ohišje.
 
 
Integrirane svetilke imajo ločene izvore svetlobe – lahko tudi skupen izvor svetlobe, ki deluje na različne načine, v celoti ali delno skupne leče in skupno ohišje.)
 
 
3.
1.8 Največja višina svetilke nad cestiščem se meri do najvišje točke, najmanjša višina pa do najnižje točke navidezne površine v smeri referenčne osi. (Pojem navidezne površine je definiran v točki 2.10 pravilnika ECE R 48.01).
 
 
Pri žarometih za kratki svetlobni pramen se najmanjša višina od tal meri do najnižje točke dejanskega izstopa svetlobe iz optičnega sistema (reflektor, leča, projekcijska leča), neodvisno od uporabe.
 
 
Kjer višina (največja in najmanjša) od tal nedvomno ustreza zahtevam te odredbe, ni treba določati točnih robov posameznih površin.
 
 
Položaj svetilke glede širine se določa od tistega roba navidezne površine v smeri referenčne osi, ki je najbolj oddaljen od navpične srednje vzdolžne ravnine vozila, ko se določa skupna širina, in od notranjih robov navidezne površine v smeri referenčne osi, ko se določa razdalja med svetilkama.
 
 
Kjer položaj, kar zadeva širino, nedvomno ustreza zahtevam te odredbe, ni treba določati točnih robov posameznih površin.
 
 
3.
1.9 Če ni posebej predpisano drugače, ne sme nobena svetilka oddajati utripajoče svetlobe, razen smernih svetilk in varnostnih utripalk.
 
 
3.
1.10 Nobena svetilka ne sme oddajati rdeče svetlobe, ki bi bila vidna s prednje strani in bi lahko povzročila zmoto, in nobena svetilka (razen žarometa za vzvratno vožnjo) ne sme oddajati bele svetlobe, ki bi bila vidna z zadnje strani in bi lahko povzročila zmoto. Pri tem se ne upoštevajo svetilke, nameščene v notranjosti vozila. V primeru dvoma je treba izpolnjevanje teh zahtev preveriti skladno z dodatkom št. 4 pravilnika ECE R 48.01 (preverjanje se opravi na višini med 1 in 2,2 m nad tlemi).
 
 
3.
1.11 Električna vezava mora biti izvedena tako, da se prednje in zadnje pozicijske svetilke, gabaritne svetilke (če so vgrajene), bočne svetilke (če so vgrajene) in svetilke za osvetlitev registrske tablice hkrati vključijo (izključijo). Ta pogoj pa ne velja, če se prednje in zadnje pozicijske svetilke kot tudi bočne svetilke, kombinirane ali integrirane z omenjenimi svetilkami, uporabljajo kot parkirne svetilke.
 
 
3.
1.12 Električna vezava mora biti izvedena tako, da je mogoče vključiti žaromete za dolgi oziroma kratki svetlobni pramen kot tudi žaromete za meglo oziroma zadnje svetilke za meglo šele potem, ko so vključene že svetilke iz točke 3.1.11 te odredbe. To ne velja za žaromete za dolgi oziroma kratki svetlobni pramen, kadar se uporabljajo za dajanje svetlobnih signalov, ki sestoje iz kratkih svetlobnih bliskov.
 
 
3.
1.13 Kontrolne svetilke
 
 
Vsako “kontrolo vključitve”, ki jo predpisuje ta odredba, je mogoče nadomestiti s “kontrolo delovanja”.
 
 
3.
1.14 Skrite svetilke
 
 
3.
1.14.1 Skrivanje svetilk ni dovoljeno, razen žarometov za dolgi oziroma kratki svetlobni pramen ter žarometov za meglo, ki so lahko skriti, kadar niso vključeni.
 
 
3.
1.14.2 V primeru okvare naprave za skrivanje žarometa mora skriti žaromet, ki se nahaja v delovni legi, v tej legi tudi ostati oziroma mora biti mogoče postaviti žaromet v delovno lego brez uporabe orodja.
 
 
3.
1.14.3 Skriti žaromet mora biti mogoče postaviti v delovno lego in ga vključiti z eno in isto napravo, seveda pa mora biti mogoče s to napravo žaromet samo postaviti v delovno lego, ne pa tudi vključiti. Pri združenih žarometih za dolgi in kratki svetlobni pramen je taka naprava potrebna samo za žaromet za kratki svetlobni pramen.
 
 
3.
1.14.4 Prekinitev premikanja skritega žarometa ne sme biti mogoča samovoljno z vozniškega sedeža, dokler žaromet ni dosegel svoje končne – delovne lege. Če obstaja nevarnost, da bi vključeni žarometi med premikanjem zaslepili druge udeležence v prometu, ne sme biti mogoče vključiti žarometov, dokler ne dosežejo svoje končne lege.
 
 
3.
1.14.6 Skriti žaromet mora doseči svojo delovno lego v času treh sekund po vklopu (pri temperaturah naprave med –30 °C in +50 °C).
 
 
3.
1.15 Barva svetlobe, ki jo oddajajo v tej odredbi navedene svetilke in odsevniki, je naslednja:
 
 
– žaromet za dolgi svetlobni pramen    bela
– žaromet za kratki svetlobni pramen   bela
– žaromet za meglo                     bela ali rumena
– žaromet za vzvratno vožnjo           bela
– smerna svetilka                      oranžno rumena
– varnostne utripalke                  oranžno rumena
– zavorna svetilka                     rdeča
– svetilka zadnje registrske tablice   bela
– prednja pozicijska svetilka          bela
– zadnja pozicijska svetilka           rdeča
– zadnja meglenka                      rdeča
– parkirna svetilka                    bela spredaj, rdeča zadaj in oranžno rumena,
                                       če je parkirna svetilka integrirana v bočno 
                                       smerno svetilko ali bočno svetilko
– bočna svetilka                       oranžno rumena; skrajna zadnja bočna svetilka
                                       je lahko tudi rdeča, če je združena,
                                       kombinirana ali integrirana z zadnjo 
                                       pozicijsko ali gabaritno svetilko, zavorno 
                                       svetilko, zadnjo meglenko ali je združena 
                                       oziroma ima del svetleče površine skupen z 
                                       zadnjim odsevnikom.
– gabaritna svetilka                   bela spredaj, rdeča zadaj
– svetilka za dnevno vožnjo            bela
– zadnji odsevnik – ne trikotni        rdeča
– zadnji odsevnik – trikotni           rdeča
– prednji odsevnik – ne trikotni       ustrezna vpadni svetlobi
– bočni odsevnik – ne trikotni         oranžna, skrajni zadnji bočni odsevnik je
                                       lahko tudi rdeč, če je združen oziroma ima del 
                                       svoje svetleče površine skupen z zadnjo 
                                       pozicijsko ali gabaritno svetilko, zadnjo 
                                       meglenko, zavorno svetilko ali skrajno zadnjo
                                       bočno svetilko.
 
 
3.1.16 Število svetilk
 
 
Na vozilu mora biti nameščenih toliko svetilk, kot je to predpisano v točkah 3.2.1 do 3.2.19 te odredbe. Vozila so lahko opremljena tudi z dodatnimi svetilkami, ki so potrebne za opravljanje določene dejavnosti.
 
 
3.
1.17 Svetilke so lahko pritrjene tudi na posamezne gibljive dele vozila, razen v primerih, opisanih v točkah 3.1.18, 3.1.19 in 3.1.21 te odredbe.
 
 
3.
1.18 Zadnje pozicijske svetilke, zadnje smerne svetilke in zadnji odsevniki, tako trikotni kot tudi ne trikotni, ne smejo biti pritrjeni na gibljive dele vozila, razen če te svetilke v vseh mogočih fiksiranih legah gibljivih delov, na katere so pritrjene, ustrezajo zahtevam za položaj, geometrijsko vidnost in fotometrične lastnosti, predpisanim za te svetilke.
 
 
Če se zahteve iz gornjega odstavka dosegajo z namestitvijo dveh svetilk, označenih z “D” (točka 2.16.1 pravilnika ECE R 48.01), je dovolj, da samo ena od obeh ustreza zgoraj opisanim zahtevam.
 
 
3.
1.19 Na vozilu ne sme biti nobenega gibljivega dela s svetlobno signalno napravo ali brez nje, ki bi v katerikoli fiksirani legi prekrival več kot 50% navidezne površine prednjih ali zadnjih pozicijskih svetilk, prednjih ali zadnjih smernih svetilk in odsevnikov, gledano v referenčni osi posamezne naprave.
 
 
Če to ni izvedljivo:
 
 
3.
1.19.1 mora posebna opomba na homologacijskem dokumentu opozoriti administrativne organe drugih držav, ki uporabljajo pravilnik ECE R 48.01, da je na tem vozilu lahko v določenih primerih več kot 50% navidezne površine, gledano v smeri referenčne osi, prekrite z nekim gibljivim delom vozila;
 
 
3.
1.19.2 mora biti v vozilu posebno opozorilo za voznika, da mora v določenih legah posameznih gibljivih delov vozila opozoriti druge udeležence v prometu o prisotnosti vozila z drugimi sredstvi; npr. z varnostnim trikotnikom ali drugimi predpisanimi sredstvi.
 
 
3.
1.20 Če so gibljivi deli vozila v legi, drugačni od normalne (ko je vozilo pripravljeno za vožnjo), naprave, vgrajene nanje, ne smejo prekomerno motiti drugih udeležencev v prometu.
 
 
3.
1.21 Če je svetilka pritrjena na neki gibljivi del vozila in je ta del v svoji normalni legi, se mora pri tem svetilka vedno postaviti v položaj, kot ga je predvidel proizvajalec skladno z zahtevami te odredbe. Pri žarometih za kratki svetlobni pramen in žarometih za meglo se šteje, da so te zahteve izpolnjene, če se gibljivi del desetkrat premakne in vrne nazaj v svojo normalno lego, pri tem pa nobena meritev kota naklona svetilke ne odstopa za več kot 0,15% od pouprečne vrednosti vseh desetih meritev.
 
 
Če pa je ta vrednost presežena, je treba limite, določene v točki 3.2.6.1.1 te odredbe, prilagoditi tem odstopanjem in zmanjšati dovoljene stopnje naklonov pri preverjanju vozila glede na nastavitev žarometov v odvisnosti od obremenitve vozila.
 
 
3.
1.22 Z izjemo odsevnikov se šteje, da neka svetilka kljub temu, da ima homologacijsko oznako, ni prisotna na vozilu, če je ni mogoče usposobiti za delovanje samo z vstavitvijo žarnice na žarilno nitko.
 
 
3.
2 Posebne zahteve
 
 
3.
2.1 Žaromet za dolgi svetlobni pramen
 
 
3.
2.1.1 Prisotnost
 
 
Obvezna na motornih vozilih, prepovedana na priklopnih vozilih.
 
 
3.
2.1.2 Število
 
 
Dva ali štiri.
 
 
Če je vozilo opremljeno s štirimi skritimi žarometi, je vgradnja dveh dodatnih žarometov dovoljena samo zaradi dajanja svetlobnih signalov podnevi. Ti signali lahko sestojijo iz kratkih svetlobnih bliskov.
 
 
3.
2.1.3 Shema vgradnje
 
 
Ni posebnega predpisa.
 
 
3.
2.1.4 Razporeditev
 
 
3.
2.1.4.1 Po širini:
 
 
Ni posebnega predpisa.
 
 
3.
2.1.4.2 Po višini:
 
 
Ni posebnega predpisa.
 
 
3.
2.1.4.3 Po dolžini:
 
 
Spredaj na vozilu in tako nameščeni, da njihova svetloba ne more motiti voznika neposredno ali posredno prek ogledal ali drugih odbojnih površin.
 
 
3.
2.1.4 Geometrijska vidnost
 
 
Vidnost svetleče površine, vključno z vidnostjo v predelih, ki niso osvetljeni v smeri opazovanja, mora biti zagotovljena v stožčastem prostoru, ki ga omejujejo tvornice, ki potekajo skozi zunanji rob svetleče površine in tvorijo kot najmanj 5 stopinj proti referenčni osi žarometa.
 
 
Izvor kotov geometrijske vidnosti je zunanji rob projekcije svetleče površine na prečno ravnino, ki poteka tangencialno na najbolj sprednjo točko leče žarometa.
 
 
3.
2.1.6 Usmeritev
 
 
Naprej.
 
 
Ločeno od naprav za pravilno nastavljanje žarometov. Če sta na vozilo vgrajena dva para žarometov za dolgi svetlobni pramen, je lahko en par, ki daje samo dolgi svetlobni pramen, vrtljiv v odvisnosti od kota zasuka volana. Os vrtenja mora biti približno navpična.
 
 
3.
2.1.7 Električna vezava
 
 
3.
2.1.7.1 Žarometi za dolgi svetlobni pramen se lahko vključijo samo hkrati ali v parih. Pri preklopu s kratkega na dolgi svetlobni pramen se mora vključiti najmanj en par žarometov za dolgi svetlobni pramen. Pri preklopu z dolgega na kratki svetlobni pramen pa se morajo vsi dolgi svetlobni prameni izključiti hkrati.
 
 
3.
2.1.7.2 Žarometi za kratki svetlobni pramen so lahko vključeni hkrati z žarometi za dolgi svetlobni pramen.
 
 
3.
2.1.7.3 Kjer so vgrajeni skriti žarometi, mora njihova dvignjena (delovna) lega preprečevati hkratno delovanje dodatnih žarometov, namenjenih dajanju svetlobnih signalov podnevi (glej točko 3.1.12).
 
 
3.
2.1.8 Kontrola vključitve
 
 
Obvezna.
 
 
3.
2.1.9 Druge zahteve
 
 
3.
2.1.9.1 Največja svetilnost vseh žarometov za dolgi svetlobni pramen, ki se lahko vključijo hkrati, ne sme presegati 225.000 cd, kar ustreza referenčni vrednosti 75.
 
 
3.
2.1.9.2 Ta največja svetilnost se določi s seštevanjem lastnih referenčnih oznak posameznih žarometov. Referenčno oznako “10” je treba dati vsakemu žarometu, označenemu z “R” ali “CR”.
 
 
3.
2.2. Žaromet za kratki svetlobni pramen
 
 
3.
2.2.1 Prisotnost
 
 
Obvezna na motornih vozilih, prepovedano na priklopnih vozilih.
 
 
3.
2.2.2 Število
 
 
Dva.
 
 
3.
2.2.3 Shema vgradnje
 
 
Ni posebnega predpisa.
 
 
3.
2.2.4 Razporeditev
 
 
3.
2.2.4.1 Po širini:
 
 
Od navpične vzdolžne srednje ravnine vozila najbolj oddaljeni del navidezne površine žarometa v smeri referenčne osi ne sme biti več kot 400 mm oddaljen od skrajnega zunanjega roba vozila (po širini).
 
 
Razdalja med notranjimi robovi navideznih površin v smeri referenčnih osi para žarometov ne sme biti manjša od 600 mm.
 
 
Ta razdalja se lahko zmanjša na 400 mm, če je skupna širina vozila manjša od 1.300 mm.
 
 
3.
2.2.4.2 Po višini:
 
 
Najmanj 500 mm, največ 1.200 mm od tal.
 
 
3.
2.2.4.3 Po dolžini:
 
 
Spredaj na vozilu. Šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če njihova svetloba ne more motiti voznika neposredno ali posredno prek ogledal ali drugih odbojnih površin.
 
 
3.
2.2.5 Geometrijska vidnost
 
 
Opredeljena je s kotom a v navpični smeri in kotom b v vodoravni smeri. Ti koti se merijo od referenčne osi žarometa.
 
 
α= 15° navzgor in 10° navzdol,
 
 
ß= 45° navzven in 10° navznoter.
 
 
Ker svetilnost, predpisana za žaromete za kratki svetlobni pramen, ne pokrije celotnega geometrijskega vidnega polja, je v preostalem delu za potrebe homologacijskega postopka zadostna minimalna svetilnost 1 cd. Razni deli vozila v bližini žarometa ne smejo povzročati učinkov, ki bi motili druge udeležence v prometu.
 
 
3.
2.2.6 Usmeritev
 
 
Naprej.
 
 
3.
2.2.6.1 Usmeritev v navpični smeri
 
 
3.
2.2.6.1.1 Osnovni naklon kratkega svetlobnega pramena v neobremenjenem stanju vozila z eno osebo za volanom mora proizvajalec določiti s točnostjo 0,1%. To osnovno nastavitev mora proizvajalec vozila označiti s simbolom, predpisanim v dodatku št. 7 pravilnika ECE R 48.01 jasno in neizbrisno na vozilu v neposredni bližini žarometov ali pa tipske tablice.
 
 
Vrednosti osnovnega naklona so definirane v točki 3.2.2.6.1.2 te odredbe.
 
 
3.
2.2.6.1.2 Naklon svetlobnega pramena (meja svetlo-temno) žarometa za kratek svetlobni pramen v navpični smeri, merjen pod statičnimi pogoji skladno z dodatkom št. 5 pravilnika ECE R 48.01, mora ostati med naslednjimi mejnimi vrednostmi, osnovni naklon pa mora imeti naslednjo vrednost (v odvisnosti od višine, izražene v metrih, spodnjega roba navidezne površine žarometa v smeri referenčne osi):
 
 
h < 0,8
 
 
mejne vrednosti: med -0,5% in -2,5%
 
 
osnovna nastavitev: med -1,0% in -1,5%
 
 
0,8 ≤ h ≤ 1,0
 
 
mejne vrednosti: med -0,5% in -2,5%
 
 
osnovna nastavitev: med -1,0% in -1,5%
 
 
ali po želji proizvajalca
 
 
mejne vrednosti: med -1,0% in -3,0%
 
 
osnovna nastavitev: med -1,5% in -2,0%
 
 
Prijava vozila na homologacijo mora v takem primeru vsebovati podatek, katero različico je treba upoštevati.
 
 
h > 1,0
 
 
mejne vrednosti: med -1,0% in -3,0%
 
 
osnovna nastavitev: med -1,5% in -2,0%
 
 
3.
2.2.6.2 Naprava za nastavitev naklona žarometa
 
 
3.
2.2.6.2.1 V primeru, da je za doseganje zahtev iz točk 3.2.2.6.1.1 in 3.2.2.6.1.2 te odredbe potrebna posebna naprava za nastavitev naklona žarometa, mora biti ta naprava samodejna.
 
 
3.
2.2.6.2.2 Dovoljene so tudi ročne naprave za nastavljanje žarometov (stopenjske ali brezstopenjske), če imajo označeno posebno lego, v kateri je mogoče žaromete z običajnimi nastavnimi vijaki ali podobnimi sredstvi nastaviti v osnovno lego, kot je predpisano v točki 3.2.2.6.1.1 te odredbe.
 
 
Te ročne naprave za nastavljanje morajo biti nastavljene tako, da je mogoče z njimi upravljati z vozniškega sedeža.
 
 
Brezstopenjske naprave za nastavljanje žarometov morajo imeti oznake, ki označujejo stopnje obremenitve, ki zahtevajo nastavljanje kratkega pramena žarometov.
 
 
Število stopenj pri stopenjskih napravah za nastavljanje žarometov mora biti takšno, da pri vseh stanjih obremenitve vozila zagotavlja skladnost z vrednostmi, predpisanimi v točki 3.2.2.6.1.2 te odredbe, predpisanimi v dodatku št. 5 pravilnika ECE R 48.01.
 
 
Tudi pri teh napravah morajo biti jasno označene stopnje obremenitve po dodatku št. 5 pravilnika ECE R 48.01, ki zahtevajo nastavljanje žarometov. Te oznake morajo biti v bližini naprave za nastavljanje žarometov. (Glej dodatek št. 8 pravilnika ECE R 48.01)
 
 
3.
2.2.6.2.3 Ob okvari naprave, opisane v točkah 3.2.6.2.1 in 3.2.2.6.2.2 te odredbe, svetlobni pramen ne sme zavzeti take lege, pri kateri bi bil naklon svetlobnega pramena manjši, kot je bil v trenutku nastanka okvare.
 
 
3.
2.2.6.3 Merilni postopek
 
 
3.
2.2.6.3.1 Po nastavitvi osnovnega naklona je treba meriti navpični naklon kratkega svetlobnega pramena, izražen v odstotkih, pri statičnih pogojih, in to v vseh pogojih obremenitve, kot jih določa dodatek št. 5 pravilnika ECE R 48.01.
 
 
3.
2.2.6.3.2 Merjenje spreminjanja kota naklona kratkega svetlobnega pramena v odvisnosti od obremenitve mora biti izvedeno po postopku iz dodatka št. 6 pravilnika ECE R 48.01.
 
 
3.
2.2.7 Električna vezava
 
 
Stikalo za preklop z dolgega na kratki svetlobni pramen mora izključiti vse žaromete za dolgi svetlobni pramen hkrati.
 
 
Kratki svetlobni pramen lahko ostane vključen tudi, ko je vključen dolgi svetlobni pramen.
 
 
Pri žarometu za kratki svetlobni pramen z izvorom svetlobe, ki deluje po principu praznjenja v plinu skladno s pravilnikom ECE R 98, mora ostati izvor svetlobe prižgan tudi takrat, ko sveti dolgi svetlobni pramen.
 
 
3.
2.2.8 Kontrola vključitve
 
 
Dovoljena.
 
 
3.
2.2.9 Druge zahteve
 
 
Zahteve točke 3.1.5.2 te odredbe ne veljajo za žaromete za kratki svetlobni pramen.
 
 
Žarometi za kratki svetlobni pramen ne smejo biti vrtljivi v odvisnosti od kota zasuka volana.
 
 
Žarometi za kratki svetlobni pramen z izvorom svetlobe, ki deluje po principu praznjenja v plinu, so lahko dovoljeni samo, če je vgrajena naprava za čiščenje žarometov, ki je skladna s pravilnikom ECE R 45. (Uporaba mehanskega sistema za čiščenje žarometov ni dovoljena, če so leče žarometov plastične, označene s “PL”.) Poleg tega se v primeru vgradnje takih žarometov ne uporablja točka 3.2.2.6.2.2 te odredbe.
 
 
3.
2.3 Žaromet za meglo
 
 
3.
2.3.1 Prisotnost
 
 
Dovoljena na motornih vozilih, prepovedana na priklopnih vozilih.
 
 
3.
2.3.2 Število
 
 
Dva.
 
 
3.
2.3.3 Shema vgradnje
 
 
Ni posebnega predpisa.
 
 
3.
2.3.4 Razporeditev
 
 
3.
2.3.4.1 Po širini:
 
 
Točka navidezne površine v smeri referenčne osi, ki je najbolj oddaljena od srednje vzdolžne navpične ravnine vozila, ne sme biti oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila (po širini).
 
 
3.
2.3.4.2 Po višini:
 
 
Najmanj 250 mm nad tlemi. Nobena točka navidezne površine v smeri referenčne osi ne sme biti višja, kot je najvišja točka navidezne površine v smeri referenčne osi žarometa za kratki svetlobni pramen.
 
 
3.
2.3.4.3 Po dolžini:
 
 
Spredaj na vozilu; šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če njihova svetloba ne more motiti voznika neposredno ali posredno prek ogledal ali drugih odbojnih površin.
 
 
3.
2.3.5 Geometrijska vidnost
 
 
Opredeljena je s kotom a v navpični smeri in kotom b v vodoravni smeri. Ti koti se merijo od referenčne osi žarometa.
 
 
α = 5° navzgor in 5° navzdol,
 
 
ß = 45° navzven in 10° navznoter.
 
 
3.
2.3.6 Usmeritev
 
 
Naprej.
 
 
Usmeritev žarometov za meglo se ne sme spreminjati v odvisnosti od kota zasuka volana.
 
 
Žarometi za meglo ne smejo motiti in slepiti nasproti vozečih voznikov in drugih udeležencev v prometu.
 
 
3.
2.3.7 Električna vezava

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x - Dialog title
dialog window