TFL Vsebine / TFLGlasnik

Rada imam šport, hribe, kolesarjenje in seveda tek. Ljubljanski maraton je zame praznik, poklon športu, in vsako leto ob podarjeni dodatni uri zadnjo oktobrsko nedeljo vlada prijetno jutranje vznemirjenje pred odhodom na start. Zdaj desetka, popolnoma zadovoljna sem z njo, rada imam to dolžino, v eni uri doživiš vse, kar je treba. A letos me je v zadnjem kilometru zabolelo v kolenu, pot od Bavarskega dvora do cilja pred Slovensko filharmonijo se mi je zdela kot pekel, vsak korak je bil bolečina, tega doslej nisem poznala.

Bila sem na tem, da preneham teči in hodim. Bilo je zares neznosno.

A že na poti po Dunajski proti Bavarskemu dvoru pogled ni mogel mimo Petrolove poslovne stavbe. Že ves teden, odkar se je zgodil prisiljen odstop uspešne Petrolove uprave, sem se borila z jezo in občutki, kako je kaj takega sploh mogoče. Zase lahko rečem, da sem v prvi vrsti gospodarstvenica, podjetnica, zato prekleto dobro razumem, kaj pomeni ustvariti podjetje, ga razvijati, imeti vizijo in kaj pomeni odrekanje dobičku zato, da investiraš in da bo zaradi tega nekoč dobiček še večji. Seveda se ne morem primerjati s Petrolom, saj ima poslovne številke povečane za več kot tri ničle, a logika je enaka. Ključna pa je razlika v lastništvu, v tem primeru države kot pomembne lastnice, da sprejme tako odločitev.

V bistvu gre za Slovenijo. Za odločitev, ali imamo vizijo, ali smo razvojno in, če hočete, trajnostno usmerjeni. Veliko se govori in piše o tem, a le malo je podjetij, ki se lahko pohvalijo s konkretnimi ukrepi in rešitvami. To vem tudi iz lastne izkušnje z našim projektom Eco-Lex LIFE. Na Managerskem kongresu 2019, kjer je Tomaž Berločnik dobil nagrado, je vizija Petrola kar bruhala konkretna dejanja v zvezi s tem. Zakaj je to pomembno? Petrol ni samo največje slovensko podjetje s 5,5 milijarde evrov prihodkov in 100 milijoni evrov dobička ter 5000 zaposlenimi, zrasel je tudi v eno večjih regijskih podjetij. Slovenija postaja pomembna in velika. Ve, kaj hoče. Z organsko rastjo je danes težko dosegati tako hitro rast (od leta 2011, ko je imel Petrol 2,5 milijarde prihodkov), mogoče pa jo je s prevzemi podjetij in investicijami. Koliko davkov plačuje Petrol v proračun, so tudi že izračunali, več kot 10 odstotkov celotnega proračuna! Da lahko financiramo zdravstvo, šolstvo, plače javnih uslužbencev itd. Predvsem tako je treba gledati.

Če v tem procesu ustvarjaš še spodoben dobiček, je zmaga na tvoji strani. In najpomembneje – energija, ekipa, vzdušje, vse to, kar je bilo na najvišjih obratih, je šele tisto, kar spodbuja delovni zagon. Vse to Petrol ima. Je imel. Škoda, ki je nastala, je merljiva že zdaj. Pogodbe, ki so nastajale za dolgo pripravljene projekte, ne bodo podpisane, zavzetost bo padla in še kaj. Vprašanje je, ali bo še potreboval tolikšno število zaposlenih. Novice o nestrinjanju strategij nadzornega sveta z upravo ali novi poslovni stavbi in še čem podobnem so nevredne komentarja.

Naključje (ali pa tudi ne) je hotelo, da sem se točno tistega dne, ko se je to zgodilo, na kosilu sestala s prijateljem, ki je del te zgodbe šele krajši čas, a ni mogel skriti entuziazma in navdušenja. Enako je bilo v nedeljo, ko smo pili kavo z družinskimi prijatelji in njihovim uspešnim sinom, ki izobražen v tujini zdaj navdušeno dela v enem od Petrolovih podjetij. Tudi kadre imajo odlične.

Tako me je v desetem kilometru kljub bolečini popadel tak bes, da sem notranji boj z bolečino z lahkoto premagala. Razmišljala sem o vsem tem, o tem potencialu, ki bo zapravljen, o tej nori zgodbi. O tem, kdo nam je ugrabil Slovenijo, najbrž gre še za zadnjo fazo privatizacije in moči v tujino prenesenega kapitala, ki prek raznih investicijskih skladov in drugih vzvodov moči vpliva tudi na obstoječe vladajoče strukture. Pa tudi na svojo, podobno zgodbo, ki se mi je zgodila pred leti, sem se spomnila. Pri vsem tem ne gre samo za gospoda Berločnika in ekipo – seveda so oni ključni in zaslužni za ta uspeh. Gre za Slovenijo. In takih Petrolov je pri nas še nekaj.

A moč pri desetem kilometru je prišla nekje od znotraj, preusmeritev pozornosti, fokus in adrenalin, pomešan z besom in jezo, sta naredila zmagovito mešanico. Celo zelo dober rezultat. A le dober rezultat za moj tek. Spoštovani gospod Berločnik, verjemite, sama bi rajši svoj deseti kilometer prehodila.