TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

S sklepom Višjega sodišča v Mariboru št. II Kp 48713/2012 z dne 9. 12. 2015 je bila pritožniku kršena pravica iz 22. člena Ustave.   S sklepom Višjega sodišča v Mariboru št. II Kp 48713/2012 z dne 22. 6. 2016 je bila pritožniku kršena pravica iz 22. člena Ustave.   S sklepom Višjega sodišča v Mariboru št. II Kp 48713/2012 z dne 24. 11. 2016 in sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. I K 48713/2012 z dne 10. 10. 2016 je bila pritožniku kršena pravica iz 22. člena Ustave.   S sklepom Višjega sodišča v Mariboru št. II Kp 48713/2012 z dne 24. 5. 2017 in sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. I K 48713/2012 z dne 7. 4. 2017 je bila pritožniku kršena pravica iz 22. člena Ustave.   S sklepom Višjega sodišča v Mariboru št. II Kp 48713/2012 z dne 16. 11. 2017 in sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. II K 48713/2012 z dne 9. 10. 2017 je bila pritožniku kršena pravica iz 22. člena Ustave.

Pritožnik je v pritožbi izrecno uveljavljal, da iz sklepa o podaljšanju ukrepa ni razvidno, na podlagi katerega dejstva sodišče zaključuje, da je pritožnik pridobil protipravno premoženjsko korist. Pritožbeno sodišče pri presoji pritožbe na te navedbe ni odgovorilo. S tem je kršilo pritožnikovo pravico do obrazložene sodne odločbe iz 22. člena Ustave. Pritožnik je v pritožbi izrecno uveljavljal, da izpodbijani sklep nima razlogov o načelu sorazmernosti iz 2. člena Ustave, tj. o vprašanju, ali je predlagan ukrep v ekvivalenci z vrednostjo očitane premoženjske koristi, zato ga ni mogoče preizkusiti. Sodišče druge stopnje pri presoji pritožbe na te navedbe ni odgovorilo. S tem je kršilo pritožnikovo pravico do obrazložene sodne odločbe iz 22. člena Ustave. Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj je (ob dejstvu, da iz konkretnega dejanskega stanu v sklepu o preiskavi in obtožnici izhaja, da je prejemnik premoženjske koristi gospodarska družba, katere direktor in edini družbenik je bil pritožnik, ni pa opisan tudi prehod te koristi z gospodarske družbe na pritožnika) predmet začasnega zavarovanja pritožnikovo premoženje. S tem je kršilo pritožnikovo pravico do obrazložene sodne odločbe iz 22. člena Ustave. Pritožbeno sodišče je očitek o izostanku teh razlogov sicer presojalo, vendar kršitve ni odpravilo, s čimer je tudi samo kršilo omenjeno pravico.