TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1) Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se spremeni tako, da se glasi:

"Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. Ig ... z dne ... se vzdrži v veljavi v 1. in 3. točki izreka.

Tožena stranka mora tožeči stranki plačati 162.068,00 SIT nadaljnjih pravdnih stroškov, z zamudnimi obrestmi po obrestni meri, določeni v zakonu, od 24.4.2003 dalje do plačila, v roku 8 dni."

2) Tožena stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

3) Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti 107.234,00 SIT za stroške pritožbenega postopka z zamudnimi obrestmi po obrestni meri, določeni v zakonu, od 24.4.2003 dalje do plačila, v roku 8 dni.

 

V prid izhodišču pritožbenega sodišča je predvsem v pogodbi dogovorjeni način, kako tožeča stranka, ki je davčna zavezanka, uveljavi svojo (premoženjsko) pravico do deleža na "skupnem neto prihodku" iz razmerja s toženo stranko, ki je prav tako davčna zavezanka: namreč izdaja računa toženi stranki, ki mora obvezno vsebovati podatke, predpisane z ZDDV (prim. 34. čl. ZDDV). Račun tožeča stranka izda na podlagi obračuna, ki ga pripravi tožena stranka (prim. npr. 7. čl. pogodbe 1055/090, priloga A 5). Plačilo računa pa bo imelo za posledico prenehanje pravice tožeče stranke do deleža na "skupnem neto prihodku" za neko obračunsko obdobje zaradi izpolnitve (ene izmed) obveznosti tožene stranke do tožeče stranke po spornih pogodbah. Delitev "skupnega neto prihodka" iz naslova zaračunane pogovornine med pravdni stranki v razmerju 30% : 70 % (oz. 40 % : 60 %) pa že po logiki stvari same predpostavlja, da sta njuna deleža enako (na enak način) obremenjena z DDV. Povedano drugače, če naj bo 30 % (oz.40 %) delež, kolikor pripada tožeči stranki z gledišča obremenitve z DDV "neto" (ona namreč zaračunava 19 % DDV na skupaj dogovorjeno ceno storitve končnim uporabnikom storitev ene in druge pravdne stranke), ni logično, da bi bil preostali delež, ki gre toženi stranki, v tem pogledu "bruto", kar trdi tožena stranka.