TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Točka I izreka sodbe Vrhovnega sodišča št. G 20/2012 z dne 24. 9. 2013 se razveljavi in zadeva se vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.

Pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave je lahko prizadeta predvsem z odločitvijo sodišča, ki že v formalnem smislu pomeni, da sodišče ni meritorno odločalo o zahtevku. Ni izključeno, da se vanjo poseže tudi z odločitvijo sodišča, ki je po formalni obliki meritorna odločitev, vendar ni bila izdana na podlagi polne vsebinske presoje in tehtanja argumentov strank sodnega postopka, pač pa je sodišče ukvarjanje z vsebinskimi argumenti omejilo ali odklonilo. Za človekovo pravico do sodnega varstva je bistveno, da se stranki, ki zatrjuje, da obstaja dvom o nepristranskosti uradne osebe, omogoči dejanski in učinkovit dostop do sodišča v zvezi s temi trditvami in očitki. Brez pretirano omejujočih postopkovnih zahtev je treba vsebinsko obravnavati tožbene očitke o pristranskosti, ki zadevajo odločitev, ki jo je izdala ta uradna oseba. Pogojevanje vsebinske obravnave tožbenih razlogov dvoma o nepristranskosti uradne osebe s predhodno podajo in zavrnitvijo zahteve za izločitev pred pristojnim organom v okoliščinah primera nesorazmerno in nedopustno posega v človekovo pravico do sodnega varstva pritožnice. Pritožnica je upravičena do polnega vsebinskega sodnega varstva zoper sklep o preiskavi, ki sam po sebi ne bi nehal veljati tudi, če bi bila zahteva za izločitev podana in bi ji bilo ugodeno. Pritožnica ima pravico do odgovora na svoje očitke o pristranskosti uradne osebe.