TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Avtomobilist je prost odgovornosti, če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca (ali koga tretjega), ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti (2. odstavek 177. člena ZOR). Pešec na prehodu za pešce v naselju seveda ni nepričakovan. Četudi gre za pešca, ki je stopil na prehod za pešce izza ovire (npr. avtobusa), pa nikakor ni mogoče šteti, da se avtomobilist ne bi mogel izogniti trčenju vanj v prometni situaciji, kakršna je bila v izpodbijani sodbi ugotovljena - namreč v situaciji, ko bi (pri ugotovljeni toženčevi reakciji na tožnico - zaviranju) toženec uspel preprečiti trčenje, če bi vozil s hitrostjo, ki bi bila manjša kot 47 km/h, dejansko pa je vozil s hitrostjo okrog 57 km/h, čeprav je bila hitrost tam omejena na 40 km/h.

Avtomobilist je delno prost odgovornosti, če dokaže, da je oškodovanec deloma kriv za škodo (3. odstavek 177. člena ZOR) oziroma je (v primeru oškodovanca, ki ni krivdno sposoben) k nastanku škode s svojim ravnanjem delno prispeval. Revizijsko sodišče se v celoti strinja s presojo sodišč prve in druge stopnje, da tožnica ni niti delno zakrivila škodnega dogodka oziroma prispevala k temu, da je do njega prišlo - ko je v izpodbijani sodbi ugotovljeno: da je tožnica pred prečkanjem cestišča preverila, ali je to varno; da izza avtobusa ni stekla, ampak je šla normalno hitro; in da je bilo cestišče dobro pregledno. V breme toženca gre poleg dobre preglednosti ceste tudi ugotovljena ustrezna prometna signalizacija (opozorila na obstoj prehoda za pešce in na omejitev hitrosti) in to, da mu je bila cesta dosti dobro znana.