na dokumentu
Portal TFL
VSL sodba I Cpg 886/2015 - podjemna pogodba – ugovor delne neizpolnitve pogodbe – neizpolnitev stranske obveznosti – pravilo sočasne izpolnitve – načelo enake vrednosti vzaje...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
23.12.2015
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sodba I Cpg 886/2015
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0073705
SENAT, SODNIK
Milojka Fatur Jesenko (preds.), Lidija Leskošek Nikolič (poroč.), Maja Jurak
INSTITUT VSRS
podjemna pogodba – ugovor delne neizpolnitve pogodbe – neizpolnitev stranske obveznosti – pravilo sočasne izpolnitve – načelo enake vrednosti vzajemnih dajatev – grajanje napak – jamčevanje za napake – upravičena oseba za sprejem obvestila o napaki – primarni jamčevalni zahtevek – refleksna škoda – uveljavljanje domnevne kršitve storjene nasprotni stranki – sklicevanje na priloge kot del trditvene podlage – postavitev zahtevka v dveh valutah
PODROČJE VSRS
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
IZREK
1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v točki II./ I. in II. izreka, v točki III./ I. in v IV. točki izreka spremeni tako, da se glasi:
„I. Tožena stranka Y je dolžna plačati tožeči stranki X d. d., znesek 122.280,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 2. 2012 do plačila, v 15 dneh.
II. Tožeča stranka X, d. d. je dolžna plačati toženi stranki Y znesek 39.377,50 USD z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 3. 2012 do plačila, v 15 dneh.
III. Višji tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi se zavrne.
IV. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 9.243,97 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka do plačila.“
2. V ostalem se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v preostalem izpodbijanem delu (glede zneska 39.377,50 USD s pp po nasprotni tožbi) potrdi.
3. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki poravnati pritožbene stroške v znesku 5.521,65 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka do plačila.
„I. Tožena stranka Y je dolžna plačati tožeči stranki X d. d., znesek 122.280,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 2. 2012 do plačila, v 15 dneh.
II. Tožeča stranka X, d. d. je dolžna plačati toženi stranki Y znesek 39.377,50 USD z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 3. 2012 do plačila, v 15 dneh.
III. Višji tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi se zavrne.
IV. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 9.243,97 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka do plačila.“
2. V ostalem se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v preostalem izpodbijanem delu (glede zneska 39.377,50 USD s pp po nasprotni tožbi) potrdi.
3. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki poravnati pritožbene stroške v znesku 5.521,65 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka do plačila.
JEDRO
Pravilo sočasne izpolnitve ureja situacije, ko si stojita nasproti enakovredni ne-izpolnitvi obeh strank. Predpostavlja se, da sta enakovredni pri pogodbah z enkratno in hkratno izpolnitvijo obeh pogodbenih strank. Pri bolj kompleksnih in mešanih poslih, kot je tudi obravnavani, pa se pravilo sočasnosti običajno poruši, saj se tovrstni posli izvajajo in financirajo postopoma. Pravilo sočasnosti je sicer mogoče uporabiti tudi pri delni neizpolnitvi takšnih obveznosti, vendar le v primeru uravnoteženega položaja obeh pogodbenih strank, če vsaka od njiju v času odločanja ni izpolnila enakovrednega dela svoje obveznosti.
Šteje se, da je oseba, ki je s strani izvajalca pooblaščena za izročitev del, pooblaščena tudi za sprejem obvestila o napaki, saj se podjemnik, ki je skladno s 632. členom OZ dolžan izročiti naročniku izdelano stvar, ne more na tak način izogniti pregledu opravljenega dela ob izročitvi in prevzemu ter sprejemu obvestila o napaki.
Odprava napak kot primarni jamčevalni zahtevek ni samo podjemnikova dolžnost, pač pa tudi njegova pravica, ki se ji lahko odpove, zato je naročnik podjemniku dolžan postaviti primeren rok za odpravo napak in v primeru podjemnikovega neodziva uporabiti druge jamčevalne zahtevke.
Šteje se, da je oseba, ki je s strani izvajalca pooblaščena za izročitev del, pooblaščena tudi za sprejem obvestila o napaki, saj se podjemnik, ki je skladno s 632. členom OZ dolžan izročiti naročniku izdelano stvar, ne more na tak način izogniti pregledu opravljenega dela ob izročitvi in prevzemu ter sprejemu obvestila o napaki.
Odprava napak kot primarni jamčevalni zahtevek ni samo podjemnikova dolžnost, pač pa tudi njegova pravica, ki se ji lahko odpove, zato je naročnik podjemniku dolžan postaviti primeren rok za odpravo napak in v primeru podjemnikovega neodziva uporabiti druge jamčevalne zahtevke.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.