TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi višje državne tožilke se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-312/11-21 z dne 13.2.2014 posega v določbe slovenskega Zakona o policiji (ZPol; Uradni list RS, št. 49/1998 s spremembami in dopolnitvami), ki je policiji omogočal, da se je lahko DNK osebe, ki je bila osumljena, pa za kaznivo dejanje ni bila pravnomočno obsojena, hranil vse do zastaranja kazenskega pregona. Namen posega v navedeni zakon je torej bil, da se onemogoči trajno hrambo profila DNK oseb, za katere je veljala domneva nedolžnosti. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi spregledalo, da je bil DNK iz avstrijske baze DNK pridobljen v zvezi z v Republiki Sloveniji obravnavanim kaznivim dejanjem, obtoženi pa v Republiki Avstriji ni bil zgolj osumljen, pač pa za kaznivo dejanje tudi obsojen, čeprav šele leta 2011. Domneve, da je bil DNK v avstrijski bazi DNK hranjen zakonito, nihče ne izpodbija, zato bi moralo sodišče prve stopnje, da bi bilo utemeljeno njegovo sklicevanje na sodbe Vrhovnega sodišča RS, ki jih navaja, pred odločitvijo o predlogu zagovornika za izločitev dokazov ugotoviti, ali je bil DNK obtoženega v Republiki Avstriji pridobljen v zvezi s kaznivimi dejanji za katera je bil obsojen, ali pa morda v postopku, v katerem je bil vzorec DNK odvzet, ni prišlo do obsodilne sodbe.