TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek, ki se glasi: "Sklep predsednika začasne uprave tožene stranke ..., št. 002 z dne 25.9.1995 o začasnem čakanju tožeče stranke N. V. na delo doma od 25.9.1995 in sklep začasnega nadzornega sveta tožene stranke z dne 8.11.1995, s katerim je bil po vsebini zavrnjen ugovor tožeče stranke N. V., se kot nezakonita razveljavita. Tožena stranka, sedaj ...., d.d., je dolžna tožečo stranko N. V., pozvati in vrniti k opravljanju del delovnega mesta "vodja finančne službe" in sicer do opredelitve tožeče stranke za trajni presežek, v 8 dneh pod izvršbo. Tožena stranka ... je dolžna tožeči stranki obračunati in izplačati prikrajšanje pri plači za čas nezakonitega čakanja dela na domu od 25.9.1995 dalje pa vse dotlej, dokler takšno prikrajšanje traja in sicer kot razliko med nadomestilom plače, ki je bilo tožeči stranki N. V. obračunano in izplačano med čakanjem na delo doma in plačo, ki bi ji bila obračunana in izplačana, če bi bila tožeča stranka v istem obdobju na delu, za ves čas, dokler prikrajšanje pri plači traja, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti mesečnega prikrajšanja pri plači 18. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila, vse v 8 dneh pod izvršbo, " z a v r n e . Tožnica je dolžna povrniti toženi stranki stroške postopka v znesku 288.830,00 SIT, v 8 dneh pod izvršbo. Tožnica je dolžna povrniti toženi stranki pritožbene stroške v znesku 26.775,00 SIT, v 8 dneh pod izvršbo.

 

Tožena stranka je dela vodje finančne službe, ki jih je opravljala tožnica, razporedila med druge delavce. Sodišče je zmotno zaključilo, da za opredelitev tožnice kot začasno presežne delavke niso obstajali zakoniti razlogi v smislu 30. in 31. člena Zakona o delovnih razmerjih. Ker so bila tožničina dela razporejena med druge delavce v smislu večje učinkovitosti dela tožene stranke, je tožena stranka tožnico zakonito za določen čas opredelila kot začasno presežno delavko, dokler se zanjo ne bi našla trajna rešitev. Ker je bila tožnica edina izvajalka del na delovnem mestu vodje finančne službe, se v postopku niti ni pojavilo vprašanje uporabe kriterijev iz 3. odst. 31. člena ZDR pri določanju začasno presežnih delavcev. Ti kriteriji bi prišli v poštev le v primeru, če bi bilo izmed več delavcev, ki opravljajo primerljiva dela in naloge, potrebno izbrati tiste, katerih delo je začasno nepotrebno.