TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi ter se sodba in sklep sodišča prve stopnje spremenita tako, da se glasita:

„1. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati:

- po računu 18-309-002118 glavnico 25.407,71 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 4. 2018 do plačila,

- po računu 18-309-005597 glavnico v znesku 3.034,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 9. 2018 do plačila,

- po računu 18-360-00068 glavnico 6,87 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 3. 2018 do plačila,

- po računu 18-309-005596 glavnico v višini 2.429,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 9. 2018 do plačila.

2. Kar tožeča stranka zahteva več in drugače se zavrne.

3. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 1.659,78 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.“

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 600,46 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

Določanje kaznovalne tarife ni dopustno, saj je razlikovanje med uporabniki, ki sklenejo pogodbo s tožnikom oziroma ki prireditev prijavijo in tistimi, ki je ne, nedopustno. Kaznovalna funkcija je namreč pridržana izključno zakonodajalcu. Kolektivna organizacija ne sme nekemu uporabniku zaračunati višjega nadomestila kot ostalim uporabnikom.