TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama se delno ugodi in se:

- izpodbijani del sodbe v I. in III. točki izreka delno spremeni, tako da se sodba v tem delu na novo glasi:

„I. Tožena stranka je dolžna tožniku v roku 8 dni plačati znesek 165,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 4. 2016 do plačila, tožbeni zahtevek za plačilo zneska 2.985,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 4. 2016 do plačila pa se zavrne.

III. Tožnik je dolžan toženi stranki v roku 8 dni povrniti stroške postopka v znesku 823,40 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka do plačila, svoje stroške postopka pa krije sam.“;

- izpodbijani sklep delno spremeni, tako da se na novo glasi:

„Tožena stranka je dolžna tožniku v roku 8 dni povrniti strošek sodne takse v znesku 6,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka do plačila.“

II. V preostalem se pritožbi zavrneta in se v nespremenjenem delu potrdita izpodbijani del sodbe in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

III. Tožnik je dolžan toženi stranki v roku 8 dni povrniti 363,34 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka do plačila, stroške odgovorov na pritožbi pa krije sam.

Prvostopenjsko sodišče je kršitev tožnikove pravice do tedenskega počitka zmotno utemeljevalo s pavšalnimi ugotovitvami glede njegovih obveznosti, ki so bile povezane z opravljanjem poveljniške dolžnosti (vodenje oddelka, odgovornost za uspešno izvedbo nalog, skrb za pripadnike in njihovo pripravljenost, seznanjenost z lokacijo pripadnikov in tem, kaj v danem trenutku počnejo, poročanje poveljniku voda o izvedenih nalogah svojega oddelka). Po pravilnem stališču pritožbe te obveznosti same po sebi ne omejujejo pravice do tedenskega počitka, če ni pri tem konkretno ugotovljeno, da so presegale obseg standardnih opravil, ki jih za vzdrževanje varnostne opremljenosti in za potrebe varnostnega protokola terja režim bivanja in dela na misiji. Ugotovitve sodišča prve stopnje ne omogočajo zaključka, da je tožnikovo delo ta obseg preseglo.

Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je za presojo o tem, ali je udeležba na sestanku pomenila kršitev pripadnikove pravice do tedenskega počitka, bistveno, kakšni so bili ti sestanki, kako so potekali, kakšno je bilo njihovo trajanje, pogostnost in vsebina, saj je golo informiranje oziroma neformalno predajanje zadolžitev za naslednji dan le del vojaške rutine, ki nima narave formalnega in organiziranega sestanka.

Formalna razporeditev pripadnika v hitre odzivne sile ne posega v njegovo pravico do tedenskega počitka, če v tem času ni tudi aktiviran (kar tožnik glede na ugotovitve ni bil).