TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka in mora toženki v 15 dneh povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 112,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Registrski postopek ni namenjen temu, da bi tam odpoklicani direktor dosegel reintegracijo na svojo funkcijo. V sodni praksi je ustaljeno stališče, da sklep o odpoklicu direktorja učinkuje že s sprejemom takšnega sklepa, vpis v sodni register je le deklarativen in namenjen publiciteti. Ker sklep nadzornega sveta o odpoklicu direktorja velja, dokler njegova veljavnost ni pravnomočna ugotovljena, se tak sklep vpiše v sodni register ravno z namenom zagotavljanja publicitetnega učinka vpisa. To pomeni, da z ugotovitvijo v obravnavnem postopku tožnik ne more vplivati na vzporedni registrski postopek, v katerem je bil na podlagi sicer še ne pravnomočnega sklepa o izbrisu vpis izbrisa tožnika kot direktorja že izveden.

Razlog za odklanjanje možnosti za reintegracijo direktorja je primarno res v tem, da se novo imenovani direktor lahko zanese na veljavno opravljanje svoje funkcije vendar to ni edini razlog. Drug razlog je v tem, da se družbi ne vsiljuje direktorja, ki ga nadzorni svet ne želi. S tem se izogiba okoliščini, da bi intervencija sodišča vnašala potencialne nove konflikte v družbo. Glede na omejeno trajanje mandata članov uprave (in v tem primeru tudi direktorja d. o. o.) in izogibanja konfliktom s sodno reintegracijo odpoklicanega direktorja, je zato smiselno, da naj bo v primeru neupravičenega odpoklica tak direktor varovan z odškodninskim zahtevkom.

Pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe ne bo podan, če ima tožnik na voljo dajatvene ali oblikovalne zahtevke, ki mu nudijo popolnejšo pravno varstvo. Tožnik sam navaja, da je že sprožil delovnopravni spor, v katerem je zahteval ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, reintegracijo na mesto direktorja, plačilo nadomestila plač in podredni zahtevek na plačilo odškodnine. S tem v bistvu smatra, da so že zapadli drugi zahtevki. Tudi zaradi tega ne more biti podan njegov pravni interes v konkretnem postopku, s katerim zahteva zgolj ugotovitev ničnosti sklepa nadzornega sveta. V sodni praksi je že zavzeto stališče, da vprašanje veljavnosti sklepa nadzornega sveta o odpoklicu ni bistveno za vprašanje zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi direktorja oz. člana uprave, ki ima v pogodbi o zaposlitvi kot odpovedni razlog določen tudi odpoklic. V delovnopravnem sporu bo odločeno tudi o reparacijskem oz. odškodninskem zahtevku tožnika. Vprašanje ničnosti sklepa nadzornega sveta bo tam obravnavano kot predhodno vprašanje dajatvenega zahtevka. Vložitev tožbe v obravnavanem postopku, kjer tožnik zahteva zgolj ugotovitev ničnosti sklepa, pomeni le nepotrebno podvajanje postopkov, kar pa ni namen ugotovitvenih tožb.