TFL Vsebine / TFLGlasnik

IZHODIŠČE

V skladu s sklenjeno pogodbo in veljavno delovnopravno zakonodajo delavcu pripada letni dopust, ki ga mora praviloma izrabiti v koledarskem letu, za katero mu je dopust odmerjen. Neizrabljen dopust tekočega leta pa se skladno s 162. členom ZDR-1 prenese v naslednje poslovno leto. Delavec se tudi ne more odpovedati pravici do letnega dopusta oziroma je taka izjava neveljavna. Razen ob prenehanju delovnega razmerja in če delavcu ni bila omogočena izraba letnega dopusta, je prav tako neveljaven sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljen letni dopust. Praviloma mora delavec letni dopust izrabiti najkasneje do 30. junija naslednjega leta oziroma do konca naslednjega leta, če dela v tujini in je tako določeno s kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca. Ves letni dopust, ki ga delavec ni mogel izrabiti zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, ima delavec pravico izrabiti do 31. marca leta, ki sledi letu, v katerega je možen prenos letnega dopusta. Po preteku teh rokov delavec dopusta ne more več izrabiti in mu pravica ugasne. Vsebinsko gre za dopust, ki se nanaša na koledarsko leto, za katero je pravica odmerjena.

Računovodska obravnava stroškov dela je opisana v SRS-ju 13 – Stroški dela in povračil stroškov. Po SRS-ju 13.1 so stroški dela vse oblike zaslužka, ki jih daje organizacija svojim zaposlenim v zameno za njihovo službovanje. Zaslužki pripadajo zaposlenim med službovanjem ali po koncu njihovega službovanja. Med službovanjem so to plače, nadomestila plač in sorodne postavke.

Nadomestilo plače je skladno s SRS-jem 13.18.c) bruto znesek, do katerega je zaposleni upravičen za obdobje, v katerem zaradi bolezni, letnega dopusta in drugih upravičenih razlogovne dela. Ta nadomestila bremenijo organizacijo ne glede na to, ali del teh nadomestil organizacija dobi povrnjene.

V skladu s temeljno računovodsko predpostavko upoštevanja nastanka poslovnih dogodkov je treba računovodske izkaze sestavljati na podlagi računovodenja, ki je zasnovano na temeljnih poslovnih dogodkih. Pri takem računovodenju se poslovni dogodki pripoznajo, ko se pojavijo, ne šele ob plačilu. Zapisujejo se v računovodske razvide in o njih se poroča v računovodskih izkazih obdobja, na katero se nanašajo. Nedvomno torej nadomestila za neizkoriščeni letni dopust bremenijo organizacijo in predstavljajo strošek obračunskega obdobja, na katero se pravica do letnega dopusta nanaša, izpostavlja pa se vprašanje, kako je treba pripoznati obveznost iz tega naslova.

Pasivne časovne razmejitve določa SRS 11 in jih je mogoče obravnavati kot obveznosti v širšem pomenu. Pasivne časovne razmejitve skladno s SRS-jem 11.4 zajemajo vnaprej vračunane stroške oziroma vnaprej vračunane odhodke in odložene prihodke, ki se izkazujejo posebej in razčlenjujejo na pomembnejše vrste. V SRS-ju 11.6 je določeno, da vnaprej vračunani stroški oziroma vnaprej vračunani odhodki nastajajo na podlagi enakomernega obremenjevanja dejavnosti ali poslovnega izida, pa tudi zalog s stroški oziroma odhodki, ki so se že pojavili oziroma nastali, zato že bremenijo dejavnost oziroma že vplivajo na poslovni izid, čeprav bo organizacija račune zanje prejela šele kasneje oziroma bo odtok sredstev (gospodarskih virov) v zvezi z njimi poznejši. Postavka pasivnih časovnih razmejitev se po SRS-ju 11.12 v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja pripozna, če gre za sedanjo obvezo organizacije na podlagi preteklih dogodkov za prenos sredstev (gospodarskih virov) organizacije in je mogoče njeno vrednost zanesljivo izmeriti. Pasivne časovne razmejitve se pripoznajo, če se sme predpostavljati, da bodo oziroma so v času, za katerega so oblikovane, zares nastali stroški oziroma odhodki.

Časovne razmejitve, ki se bodo uporabljale leto dni ali manj, se opredelijo kot kratkoročne, tiste, ki se bodo uporabljale daljši čas, pa kot dolgoročne.

Določeni uporabniki enotnega kontnega načrta skladno z devetim odstavkom 14. člena Pravilnika o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava ne izračunavajo vračunanih stroškov neizkoriščenih dopustov.

Na podlagi predstavljenega izhodišča je bila sprejeta strokovna razlaga.

Celoten članek je dostopen za naročnike!