TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Kadar je med nevihto - z udarci strele - organizirano prenočevanje
vojakov pod šotorom, je to "nevarna dejavnost"
(173. člen Zakona o obligacijskih razmerjih), za katero je odgovorna
država SFRJ po načelu vzročnosti (objektivna odgovornost).

Sodišče prve stopnje je toženo stranko zavezalo, da mora tožnikoma
plačati vsakemu po 40.000,00 din odškodnine za duševne bolečine
zaradi smrti sina, tožniku pa še 150,70 din odškodnine za pogrebne
stroške, vse z zamudnimi obrestmi.
Zoper to sodbo se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje
tožena stranka in predlaga, naj jo pritožbeno sodišče razveljavi in
zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, ali spremeni tako,
da tožbene zahtevke v celoti zavrne. Očitno je, da gre v konkretnem
primeru za višjo silo, saj škodnega dogodka ni bilo mogoče
pričakovati, niti se mu izogniti ali ga odvrniti. Tožena stranka je
poskrbela za vse varnostne ukrepe, da do udarca strele ne bi prišlo.
Resda strelovoda ni postavila, vendar tega ni bila dolžna storiti.
Nepredvidljiva je bila tudi nevihta, saj je bilo vreme mirno vse do
01.11 ure. Tudi iz poročila Hidrometeorolškega zavoda izhaja, da so
bile nevihte pogoste in nepredvidljive. Upoštevati je treba, da so
bili nedaleč od šotora objekti, ki so bili višji in ki bi po vseh
fizikalnih zakonistih morali pritegniti strelo. Zlasti je treba
poudariti, da je bil na 200 m oddaljeni lovski koči strelovod, ki bi
moral pritegniti strelo. Prav tako se ni mogla izogniti njenim
posledicam, saj ni bilo realnih možnosti za namestitev vojakov v
lovski koči.
Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot
neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V razlogih je
med drugim navedlo:
Pritožbeno sodišče sprejema pravni zaključek sodišča prve stopnje
(dejanskih tožena stranka niti ne izpodbija), da predstavlja
prenočevanje vojakov na terenu v šotoru v nevihtni noči z udarci
strele nevarno dejavnost, za katero tožena stranka objektivno
odgovarja (2. odst. 154. člena in 1. odst. 174. člena ZOR). Udarec
strele v šotor oziroma v njegovo bližino z možnostjo tokovne poti pod
njim v takih razmerah ne more biti nekaj izrednega in
nepričakovanega, posebej še, ker je pri vojaški opremi marsikaj
kovinskega, kar privlači strelo, in ker šotor ni bil zavarovan pred
udarci strele. Že zato se tožena stranka ne more sklicevati na višja
silo (eden od elementov tega razloga za oprostitev odgovornosti je
namreč tudi nepričakovanost - 1. odstavek 177. člena ZOR). Sicer pa
bi se bilo udarcu strele morda mogoče izogniti s strelovodom (ker gre
za odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti, je povsem irelevantno,
ali bi bili častniki tožene stranke dolžni poskrbeti zanj), vsekakor
pa s premestitvijo vojakov v bližnjo lovsko kočo, brž ko se je začela
bližati nevihta (tožena stranka je namreč imela organizirano
stražarsko službo) ali pa s tem, da bi organizirala terenske vaje v
obdobju, ko nevihte niso tako pogoste.