TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v odločitvi o tožbenem zahtevku spremeni tako,

- da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni vzpostaviti prejšnje posestno stanje na nepremičnini ID znak parcela 0001 tako, da odstrani mizo, stole, plošče, pesek in odpadno kamenje, ki se nahajajo na delu nepremičnine ID znak parcela 0001 v velikosti približno 3 m x 3 m, kjer se je prej nahajal zelenjavni vrt ter na isto mesto oz. moteni del nato nasuje vrtno zemljo do nivoja okoliškega zemljišča, tako da bo zemljišče ponovno mogoče nemoteno uporabljati kot zelenjavni vrt, da ne bo izvršbe,

- da se toženi stranki prepoveduje, da v bodoče s takšnimi ali podobnimi motilnimi ravnanji posega v posest tožeče stranke na nepremičnini ID znak parcela 0001,

v stroškovni odločitvi pa tako,

- da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 1.097,60 EUR, v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka prostovoljnega roka za izpolnitev dalje do plačila.

II. V ostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu (glede grožnje z denarno kaznijo) potrdi.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 409,50 EUR, v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka prostovoljnega roka za izpolnitev dalje do plačila.

Tudi opustitev posesti kot opustitev dejanske oblasti nad stvarjo mora biti navzven nedvoumno manifestirana. Gre za dejanski akt, ki je nasproten tistemu, s katerim se je posest vzpostavila.

Zapuščenost zelenjavnega vrta v zimskem in zgodnje spomladanskem času (ko po splošnem vedenju sodišča zaradi možnosti zmrzali še ni ugoden čas za vrtičkarstvo) ni dokaz o opustitvi posesti. O opustitvi posesti je mogoče govoriti le, če je opustitev izvajanja dejanske oblasti nad stvarjo posledica volje posestnika, da je njegovo dejansko razmerje do stvari prenehalo, in če je ta volja izražena na način, da o njej ni dvoma. Če volja za opustitev posesti navzven ni nedvoumno manifestirana, oseba, ki je stvar vzela v posest, tvega, da bo njeno ravnanje tolmačeno kot samovoljna sprememba posestnega stanja.

Posest se opusti z dejanskim prenehanjem izvrševanja posesti, ne zgolj z izjavo posestnika o tem, da posesti enkrat v prihodnosti ne bo več izvrševal.

SPZ v 34. členu ne določa denarne kazni kot grožnje za kršitev prepovedi nadaljnjega motenja posesti. Zagrožene denarne kazni tudi ni mogoče šteti kot „drug ukrep, potreben za varstvo pred nadaljnjim motenjem“ iz 34. člena SPZ. V primeru ponovnega motenja posesti (na način, ki se v bistvenem ne bo razlikoval od prejšnjega motenja) bo lahko tožnica uveljavljala sodno varstvo (tudi pod grožnjo denarne kazni) v okviru izvršilnega postopka.