TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje tako spremeni, da izrek v celoti glasi:

"Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki znesek 324,51 (tristo štiriindvajset 51/100) EUR v roku 15 dni od dneva prejema sodbe sodišča prve stopnje z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 01.01.2004 do plačila.

V presežku, do vtoževanega zneska glavnice, in glede zakonskih zamudnih obresti od 31.03.2003 do 31.12.2003, se tožbeni zahtevek zavrne.

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške postopka v znesku 422,44 (štiristo dvaindvajset 44/100) EUR v roku 15 dni od dneva prejema sodbe sodišča prve stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti".

V preostalem delu se pritožba tožene in v celoti pritožba tožeče stranke zavrneta.

Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 127,13 (sto sedemindvajset 13/100) EUR v roku 15 dni od dneva prejema odločbe sodišča druge stopnje.

 

Povsem pravilno pa pritožba (ponovno) opozarja na okoliščino, da kolesarja ni mogoče primerjati s pešcem. Zanj veljajo enaka pravila kot za voznike, saj je kolo enosledno ali dvosledno vozilo z najmanj dvema kolesoma, ki ga poganja voznik z lastno močjo (46. točka 19. člena ZVCP). K temu sodišče druge stopnje še dodaja, da je vozilo vsako prevozno sredstvo, namenjeno vožnji po cesti, razen posebnih prevoznih sredstev. Izjeme so določene v 23. točki 19. člena ZVCP. Da se morajo vsi udeleženci v prometu, torej tudi kolesarji, ravnati po prometnih pravilih (na kar opozarja tudi pritožba toženke), pa je izrecno določeno v 20. členu istega zakona. Strinjati se je torej mogoče s pritožbo, da je tožnik, ki je glede na dejanske ugotovitve v postopku na prvi stopnji spremenil smer vožnje in zapeljal na prehod za kolesarje, pri tem pa ni počakal, da bi zavarovanka toženke, ki je peljala naravnost, zapeljala skozi križišče, kršil cestnoprometne predpise (23. člen ZVCP). Na ta način je brez dvoma (so)prispeval k nastanku nevarne situacije v prometu in je za škodne posledice soodgovoren. Ker pa voznik motornega vozila, ki je imetnik nevarne stvari, oziroma zavarovalna ustanova, za škodo odgovarja objektivno, je ob pravilni uporabi materialnega prava (tretji odstavek 153. člena OZ), upoštevana je tudi teža kršitev cestnoprometnih predpisov, sodišče druge stopnje tožnikov delež sokrivde ovrednotilo v obsegu 30 %.