TFL Vsebine / TFLGlasnik

Odpravnina predstavlja enkratno izplačilo, ki ga delodajalec izplača delavcu ob prenehanju delovnega razmerja. Odpravnine pa ZDR-1 ne določa za vse primere prenehanja delovnega razmerja.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da je delavec do izplačila odpravnine upravičen ob redni odpovedi delovnega razmerja s strani delodajalca iz poslovnih razlogov ali zaradi razloga nesposobnosti. Pravico do odpravnine ima delavec tudi kadar gre za prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ob upokojitvi ter v primeru izredne odpovedi, ki jo poda delavec zaradi razlogov, določenih v 111. členu ZDR-1.

V članku so pojasnjeni pogoji, pod katerimi je delavec upravičen do odpravnine, kakšen je znesek odpravnine in kdaj je ta pravica priznana tudi delavcem, zaposlenim za določen čas.

Delavec je torej do odpravnine upravičen v treh primerih:

• V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca – iz poslovnega razloga in iz razloga nesposobnosti.
• V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca – iz razlogov navedenih v 111. členu ZDR-1.
• Ob upokojitvi.

Odpravnina – poslovni razlog odpovedi pogodbe predstavlja podlago za njeno izplačilo

Zaposlenemu pripada pravica do odpravnine, kadar gre s strani delodajalca za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali zaradi razloga nesposobnosti. Odpravnina za poslovni razlog se izplača, kadar delavec v pisni obliki od delodajalca prejme odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je delodajalec tudi utemeljil. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov je možna samo v primeru, ko trajno preneha tudi potreba po opravljanju določenega dela.

Odpravnina po ZDR-1 zaradi razloga nesposobnosti

Odpravnina ob odpovedi zaradi nesposobnosti se izplača, kadar delavcu pogodba o zaposlitvi preneha zaradi nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov oz. neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, ki so določeni v zakonu oz. drugih predpisih, ki so bili izdani na podlagi zakona.

Pri vsem skupaj je nujno omeniti, da je delavec upravičen do odpravnine po ZDR-1, če je bil pri delodajalcu zaposlen več kot eno leto, pri čemer se v to obdobje všteva tudi zaposlitev pri pravnih prednikih delodajalca.

Odpravnina ob upokojitvi

Odpravnina ob upokojitvi je namenjena zagotavljanju sredstev za preživetje do začetka prejemanja pokojnine. Odpravnino ZDR-1 za upokojitev natančneje ureja v 132. členu. Le-ta določa tudi višino in pogoje za izplačilo odpravnine ob upokojitvi. ZDR-1 opredeljuje, da je delavec do odpravnine ob upokojitvi upravičen, kadar se delno ali v celoti upokoji, pri čemer mora biti pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let. V primeru, ko je bil delavec zaposlen manj časa, mu odpravnina ob upokojitvi ne pripada, razen v primeru, ko kolektivna pogodba določa drugače. Lahko pa se delavec in delodajalec dogovorita o izplačilu, kljub krajšemu delovnemu obdobju. V primeru delne upokojitve delavca, ki je bil pri delodajalcu zaposlen vsaj pet let, 3. odstavek 132. člena ZDR-1 določa, da ima pravico do sorazmernega dela odpravnine, če mu preneha pogodba o zaposlitvi in sklene novo za krajši delovni čas.

Delodajalec mora delavcu pripraviti pisni obračun odpravnine in jo nakazati na njegov transakcijski račun, razen če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti predvideva drugačen način izplačila.

Odpravnina in pogodba za določen čas – kako je urejeno slednje?

Delavcu pripada tudi odpravnina pri pogodbi za določen čas. Tudi tukaj moramo razlikovati med dvema situacijama:

• Ko pogodba poteče
• Ko pride do odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas.

V primeru, ko pride do odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je sklenjena za določen čas, je zaposleni upravičen do odpravnine v primeru, da je bila pogodba odpovedana s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, pa tudi v primeru izredne odpovedi delavca.

V primeru, ko pride do poteka pogodbe, pa je zaposleni prav tako upravičen do odpravnine, vendar zanjo veljajo nekoliko drugačni pogoji. Ko je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za eno leto ali manj, odpravnina delavca znaša 1/5 osnove. Osnovo za izračun predstavlja povprečna mesečna plača, ki jo je delavec prejel v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe.

V ZDR-1 najdemo tudi specifično naštete primere, ko odpravnina za določen čas delavcu ne pripada:

• Ko je zaposlenemu prenehala pogodba za določen čas, sklenjena zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca.
• Če je prenehala pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu.
• V primeru, ko je prenehala pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena za opravljanje javnih del.
• V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom.

Odpravnina –ZDR-1 določa tudi obdavčitev

Obdavčitev odpravnine ureja Zakon o dohodnini. V 7. točki prvega odstavka 44. člena tega zakona je določeno, da se odpravnina ob upokojitvi ne vključuje v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, vendar le do določene višine, ki je določena v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Trenutno veljavna uredba v 10. členu določa, da odpravnina ob upokojitvi do zneska 6.662,85 EUR ni predmet obdavčitve.

Kar zadeva odpravnino zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali zaradi nesposobnosti, obdavčitev ureja 9. točka prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini. Po tem členu odpravnina, ki je izplačana kot pravica iz delovnega razmerja v skladu z ZDR-1, ni vključena v davčno osnovo, če ne presega desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Če je odpravnina višja od tega zneska, se obdavči le tisti del, ki presega deset povprečnih mesečnih plač.