TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja v izredni odpovedi, temveč na opis dejanja – ta opis mora biti takšen, da iz njega izhajajo znaki kaznivega dejanja, saj sodišče v sodnem sporu ne more ugotavljati morebitnih drugih kršitev ali razlogov za izredno odpoved, na katere se ni skliceval že delodajalec. Navedeno ne pomeni, da delodajalec dejanske podlage v zvezi z odpovednimi razlogi v sodnem postopku ne bi mogel dokazovati tudi z drugimi - naknadno ugotovljenimi dejstvi oziroma dokazi, ki ta dejstva potrjujejo.

Zaradi vedenja o fiktivnih poslih, računih in nakazilih, kar izhaja iz objektivno ugotovljenih dejstev o tožnikovem položaju, naravi in vrsti poslov, nikakor ni mogoče izključiti njegovega namena (oziroma ravno nasprotno) tako glede pridobitve premoženjske koristi nekomu drugemu (v skladu z 244. členom KZ - pri tem ni pomembno, da tretja osebe, ki je pridobila premoženjsko korist po dvigih denarja iz računov v Avstriji, ni bila točno ugotovljena, saj je bil očiten namen takšnega poslovanja prav pridobitev takšne koristi) niti namena izogniti se plačilu davka s strani tožene stranke s krivimi podatki o dohodkih oziroma stroških (v skladu z 254. členom KZ).