TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Z odložitvijo uveljavitve in z zavrnitvijo Zakona o Slovenskem državnem holdingu (EPA 516-VI) na referendumu bi nastale protiustavne posledice. Z odložitvijo uveljavitve in z zavrnitvijo Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (EPA 637-VI) na referendumu bi nastale protiustavne posledice.

Pravica zahtevati referendum iz drugega odstavka 90. člena Ustave je pomembna ustavna pravica, ki omogoča, da o posameznem vprašanju, ki se ureja z zakonom, odločajo volivke in volivci na referendumu. S tem neposredno izvršujejo oblast, ki jo sicer izvršujejo posredno prek izvoljenih predstavnikov v Državnem zboru (drugi stavek drugega odstavka 3. člena Ustave). Kadar je pravica zahtevati razpis zakonodajnega referenduma v koliziji z drugimi ustavnimi vrednotami, mora Ustavno sodišče s pomočjo tehtanja prizadetih ustavnih vrednot presoditi, kateri izmed njih je treba dati prednost, da se ohrani njihovo ustavnopravno ravnotežje. V izhodišču te presoje so ustavno varovane pravice in druge ustavne vrednote, njihovi naravi morajo biti prilagojeni kriteriji, na podlagi katerih Ustavno sodišče presoja o ustavni dopustnosti zakonodajnega referenduma. Državni zbor, ki zatrjuje obstoj protiustavnih posledic, mora izkazati ustavne vrednote, ki lahko vplivajo na omejevanje pravice zahtevati razpis zakonodajnega referenduma, in utemeljiti razloge, zaradi katerih naj bi bile posledice zakonodajnega referenduma protiustavne. Če imajo ustavne vrednote, ki stojijo nasproti pravici zahtevati razpis zakonodajnega referenduma, glede na svoj pomen in naravo takšno ustavnopravno težo, ki zahteva nujno uveljavitev novo sprejetega zakona, je treba dati tem vrednotam prednost pred pravico iz drugega odstavka 90. člena Ustave. V takšnem primeru Ustavno sodišče ugotovi, da bi z odložitvijo uveljavitve novo sprejetega zakona ali zaradi njegove zavrnitve na referendumu nastale protiustavne posledice. Učinkovito delovanje države z zagotavljanjem izvrševanja njenih pomembnih funkcij ter zagotavljanje pravic do socialne varnosti (prvi odstavek 50. člena Ustave), zdravstvenega varstva (prvi in drugi odstavek 51. člena Ustave), pravic invalidov (52. člen Ustave) in drugih človekovih pravic, med njimi tudi pravic do svobodne gospodarske pobude (prvi odstavek 74. člena Ustave) in do varstva dela (66. člen Ustave), so ustavne vrednote, ki imajo zelo veliko težo in ki kot takšne zahtevajo ustrezno ustavnopravno varstvo. Enako pomembni ustavno varovani vrednoti sta dolžnost države, da izvršuje sprejete mednarodnopravne obveznosti (8. člen Ustave) in da zagotovi učinkovitost evropskega pravnega reda na svojem ozemlju (tretji odstavek 3.a člena Ustave). Če ob uveljavitvi zakona o ratifikaciji mednarodne pogodbe ta še ni mednarodnopravno zavezujoča, mora država ravnati bona fides, da bo obveznost, za katero se je zavezala (8. člen Ustave), ob mednarodnopravni uveljavitvi mednarodne pogodbe lahko izpolnila. Načelo lojalnega sodelovanja iz 4. člena Pogodbe o Evropski uniji zahteva, da država članica že v času do poteka roka za implementacijo direktive ne sme sprejemati ukrepov, ki bi ogrozili dosego cilja te direktive. To načelo zahteva tudi, da mora država sprejeti ustrezne ukrepe, ki izhajajo iz priporočil Sveta, sprejetih na podlagi sedmega odstavka 126. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije v postopku čezmernega javnofinančnega primanjkljaja. Ker je Državni zbor v okoliščinah hude ekonomske krize izkazal, da je nedopustno omejeno ali da bo že pred iztekom enega leta nedopustno omejeno učinkovito delovanje države na pomembnih področjih družbenega življenja, v njenem ekonomskem sistemu in še posebej pri zagotavljanju človekovih pravic, je mogoče šteti zakonske ukrepe, ki naj takšne omejitve pomembnih ustavnih vrednot preprečijo, za nujne. Ker zakonski ukrepi, o katerih naj bi se odločalo na zakonodajnem referendumu, nujni za preprečitev nedopustnega omejevanja pomembnih ustavno varovanih vrednot, bi z odložitvijo uveljavitve zakona ali njegove zavrnitve na referendumu nastale protiustavne posledice.