TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Duševne bolečine zaradi neopravičene obsodbe oz. neutemeljeno odvzete
prostosti pomenijo enotno obliko škode, ki zajema vse škodne
posledice nepremoženjske škode, vezane na oškodovančevo osebnost,
izhajajoče iz neopravičene obsodbe oz. neutemeljeno odvzete
prostosti. Za to škodo se prisodi ena odškodnina, pri katere odmeri
sodišče upošteva vse okoliščine primera (ugled, ki ga je oškodovanec
prej užival v svojem okolju, odnos okolja proti njemu po obsodbi oz.
po odvzemu prostosti, težo in naravo kaznivega dejanja, čas trajanja
odvzema prostosti in vse druge okoliščine, ki so vplivale na naravo,
težo in trajanje duševnih bolečin).

1) Okrnitev svobode je gotovo eden izmed hujših posegov v osebnostno
sfero. Zato ZOR v 1. odstavku 200. člena priznava odškodnino za
duševne bolečine zaradi okrnitve svobode, povzročene s protipravnim
ravnanjem. Povračilo škode za neupravičeno obsodbo ali neupravičeni
odvzem svobode pa predstavlja specifično, v zakonu o kazenskem
postopku regulirano civilno-pravno odgovornost za tako škodo. Tu je
urejena odgovornost za škodo ne glede na krivdo organa pravne osebe,
države, s katere dejavnostjo je škoda povzročena. ZKP predvideva le
'pravico do povrnitve škode' (12., 541. do 545. člen), medtem ko
škoda in povračilo škode (vrsta škode, način, ugotavljanje in višina)
niso v ZKP posebej urejene. Zato je treba za ta vprašanja v skladu s
23. členom ZOR uporabljati pravila ZOR-a. Ta pravila ZOR imajo v teh
primerih odškodninske odgovornosti dopolnilni karakter. Odgovornost
temelji izključno na objektivnih okoliščinah - na neupravičeni
obsodbi oz. neupravičenem odvzemu svobode, neodvisno od kakršnihkoli
subjektivnih okoliščin na strani družbenopolitične skupnosti kot
odgovornega subjekta ali organa, s katerega delom je prišlo do
neupravičene obsodbe ali neutemeljenega odvzema svobode. To je očiten
izraz oz. posledica težnje, da se maksimalno zaščitijo pravice in
dobrine človeka, kot so njegova telesna integriteta in osebna
svoboda.
Sprva je ZKP priznaval le pravico do povrnitve premoženjske škode. Po
sedaj veljanem ZKP v takih primerih obsega odškodnina tako
premoženjsko kot nepremoženjsko škodo. Če sodišče ugotovi, da
okoliščine primera, predvsem pa jakost bolečin utemeljujejo
odškodnino, jo določi ob upoštevanju meril iz 2. odstavka 200. člena
ZOR. Lahko pa taka oseba pretrpi tudi fizične bolečine ali strah, kar
seveda utemeljuje prisojo odškodnine tudi za te vrste škod.
2) Pri določitvi višine nepremoženjske škode zaradi neupravičene
obsodbe ali neutemeljenega odvzema svobode sodišča praviloma
upoštevajo niz objektivnih in subjektivnih okoliščin kot so: dolžina
trajanja odvzema svobode, pogoji, v katerih je bil oškodovanec v času
odvzema svobode (npr. bivanje v samici), objava imena osumljenca
kaznivega dejanja ter odreditve pripora v dnevnem časopisju,
intenziteta duševnih bolečin v zvezi s kvalifikacijo kaznivega
dejanja, izguba ugleda v delovni organizaciji in okolju, prisilna
oddvojitev iz družinskega in življenjskega okolja itd. Tako stališče
je zavzeto tudi v sodbi VS SR Slovenije, II Ips 310/81 z dne
11.2.1982, (neobj.), ki upošteva poleg navedenega še: vpliv
neupravičenega pripora na zdravstveno stanje oškodovanca, v sodbi VS
SR Slovenije, II Ips 167/80 z dne 13.11.1980 (neobj.) pa tudi
dosedanje tožnikovo življenje (bil je že dvajsetkrat kaznovan).
3) V razpravi je bil izražen pomislek (VS Hrvatske) ali res pomenijo
duševne bolečine zaradi neopravičene obsodbe (neutemeljeno odvzete
prostosti) eno samo obliko škode in da je treba v takih primerih
ločeno obravnavati škodo oz. odškodnino zanjo zaradi posega v osebno
svobodo in ločeno škodo zaradi prizadetosti ugleda. Za enotno
obravnavanje navedene škode tudi ni podlage v ZOR.
Posvetovanje je sprejelo citirani sklep, z rezervo VS Hrvatske, ob
prej navedenih pomislekih.
4) Enako kot ZKP priznavata pravico do povrnitve škode osebi, ki je
bila neupravičeno kaznovana ali neupravičeno pridržana oz. zaprta
tudi (republiški) zakon o prekrških (Ur.l. SR Slovenije, št. 25/83,
245. in 248. člen) oz. zakoni drugih republik oz. pokrajin ter zakon
o gospodarskih prestopkih (Ur.l. SFRJ, št. 10/86, p.b., 145. in 146.
člen) glede neupravičene obsodbe.