TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba delno spremeni tako, da se pravilno glasi:

„I. Tožena stranka je dolžna tožnici v roku 8 dni plačati 700,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 5. 2013 do plačila.

V presežku se tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini 5.300,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 5. 2013 do plačila zavrne.

II. Zavrne se tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala, da sta sklepa tožene stranke št. ... z dne 11. 2. 2013 in št. ... z dne 20. 3. 2013 nezakonita in se razveljavita, da je tožena stranka dolžna tožnici za obdobje od 20. 2. 2013 do 31. 3. 2013 obračunati in plačati razliko v plači med plačo, ki jo je tožnica prejela, in plačo, ki bi jo prejela, če ne bi bila premeščena, od bruto plače odvesti davke in prispevke ter plačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. dne v mesecu za pretekli mesec, ter tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnico za obdobje od 20. 2. 2013 do 31. 3. 2013 prijaviti v sistem obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ter ji obračunati in zanjo plačati prispevek v sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

III. Tožeča in tožena stranka vsaka sama krijeta svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje.“

II. V presežku se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu (glede prisojene odškodnine v višini 700,00 EUR) izpodbijana sodba potrdi.

III. Tožnica je dolžna toženi stranki v roku 8 dni povrniti stroške pritožbe v višini 175,20 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne dalje do plačila.

V sporih v zvezi z zakonitostjo premestitve po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU je sodišče pristojno ugotavljati le, ali je razlog za premestitev resničen in ne navidezen, glede na obstoječo ustaljeno sodno prakso pa ne more ocenjevati, kako je premestitev vplivala na učinkovitost organa oziroma, ali je bila ta smotrna.

Pri D. so obstajale potrebe po dodatnih delavcih. Del tožničinega dela pri toženi stranki so prevzeli drugi delavci. Tožena stranka ni zaposlila nobenega novega delavca za opravljanje tožničinega dela. Navedeno zadostuje za ugotovitev, da je tožena stranka nameravala optimizirati svoje poslovanje tako, da je zmanjšala število delavcev v podporni dejavnosti, v katero je sodil sektor, v katerem je delala tožnica, obenem pa je D. pridobila enega od potrebnih dodatnih delavcev. Tako je zmoten sklep sodišča prve stopnje, da pri toženi stranki ni bila izvedena optimizacija ter da je bila tožnica očitno zaradi drugih razlogov premeščena k D.. Zato zahtevek za ugotovitev nezakonitosti sklepa o premestitvi in njegovi razveljavitvi ni utemeljen.

Tožnica se je morala po nalogu nadrejenega preseliti v drugo pisarno, sprva v pisarno, ki ni bila namenjena javnim uslužbencem oziroma zanje primerna. Nadrejeni je tožnici odvzemal delovne naloge ter ji nalagal neprimerna dela. Njegov odnos do tožnice je bil neprimeren (klicanje s povišanim tonom oziroma kričanje/nalaganje del skozi oblazinjena vrata, odredba o menjavi pisarne, odvzem del, klicanje po telefonu v času odsotnosti z dela, odrejanje zalivanja rož ipd.). Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da je bila tožnica v spornem obdobju deležna dalj časa trajajočega sistematičnega neprimernega odnosa, ravnanja pa so bila graje vredna, očitno negativna in žaljiva. Zato je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi nepremoženjske škode zaradi trpinčenja na delovnem mestu utemeljen.