TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

Za ugotovitev begosumnosti in še toliko bolj za ugotovitev „znatne“ begosumnosti ni dovolj, če tožena stranka ugotovi zgolj (eno) okoliščino iz določila 84.a člena ZMZ-1 ob tem, da bi po pravu EU vse okoliščine iz člena 84.a ZMZ-1 morale biti vsaj kolikor toliko „objektivne“, ampak mora vedno (objektivni) kriterij begosumnosti povezati in upoštevati skupaj s celovitim dejanskim položajem oziroma okoliščinami prosilca za mednarodno zaščito in njegovih ravnanj.

Poleg kriterija iz tretje alineje 84.a člena ZMZ-1 je tožena stranka v obrazložitvi akta ugotavljala tudi razloge, zakaj je omenjene tri države zapustil in je ocenila, da za svoja ravnanja ni navedel nobenih utemeljenih razlogov. Sodišče se strinja z oceno tožene stranke. Sodišče se zato lahko strinja z dokazno oceno tožene stranke, da je begosumnost tožnika znatna in s tega vidika izpodbijani akt nima nezakonitosti.