TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Tožnik je kot edini razlog, zakaj je zapustil Kosovo, navedel ekonomske težave in v povezavi s tem ni omenil strahu pred preganjanjem ali resno škodo zaradi spora v družini.

Tožnik v tožbi ne dodaja nič takega, kar bi kazalo na to, da bi pomanjkljivost, ko tožena stranka ni poskušala izvedeti še kaj več ali bolj konkretnega od tožnika na osebnem razgovoru lahko vplivala na zakonitost odločitve oziroma da bi sodišče moralo dopolnjevati ugotovitveni postopek v upravnem sporu na glavni obravnavi. V obravnavani zadevi se nova dejstva nanašajo na informacije o stanju na Kosovu glede krvnega maščevanja, ki segajo nazaj v leto 2008, in tožnik niti ne zatrjuje, da se nanašajo na okoliščine v glavnem mestu Kosova. Druga nova okoliščina v tožbi pa je navedba, da je tožnikov brat napadel brata moža od tožnikove sestre in ga poškodoval, sestrin nekdanji mož pa se želi maščevati tožniku ali njegovemu bratu, ki je prav tako zapustil Kosovo. Informacije o krvnem maščevanju na Kosovu izpred 25 let, predložene šele v upravnem sporu, ter povsem nova okoliščina o tem, da naj bi tožnikov brat napadel moža pokojne sestre tožnika, ki se ne ujema z ničemer, kar je povedal tožnik v upravnem sporu, zaradi nerelevantnosti, nezanesljivosti, neprepričljivosti in pavšalnosti, ne vplivajo na oceno tožene stranke, da tožnik ni izkazal nobenih dejanj preganjanja oziroma groženj s strani brata pokojne sestre, kakor tudi ne nezmožnost zaščite, čeprav v situaciji, ko dejanj preganjanja ali groženj sploh niso izkazana, tudi ni treba ugotavljati, ali je država sposobna zaščititi prosilca. Izhajajoč iz specifičnih pravnih pravil na področju Skupne evropske azilne politike je za pravico do ustnega zaslišanja v sodnem postopku treba upoštevati predvsem: povezavo med sodnim postopkom in postopkom na prvi stopnji, kjer je bil opravljen osebni razgovor; da ima sodišče v spisu zapisnik oziroma dobesedni prepis osebnega razgovora, ki je pomembne element za sodišče pri izvajanju podrobne in ex nunc presoje dejstev in pravnih vprašanj; da samo v primeru, da sodišče oceni, da lahko to presojo opravi zgolj na podlagi podatkov iz spisa, glede na okoliščine primera vključno z zapisnikom ali dobesednim prepisom osebnega razgovora s prosilcem v postopku na prvi stopnji, lahko odloči, da ne bo zaslišalo prosilca v okviru postopka s pravnim sredstvom, ki je bilo vloženo pri njem; v teh okoliščinah se namreč z možnostjo, da se ne opravi zaslišanje, upošteva interes držav članic in prosilcev, ki je naveden v uvodni izjavi 18 navedene direktive, da se o prošnjah za mednarodno zaščito odloči, kakor hitro je to mogoče, brez poseganja v ustreznost in celovitost obravnave.