TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Tožbi se ugodi in se ugotovi, da je bila tožnica z nezakonito odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev 0600-9/2010-59 z dne 23. 9. 2010 prizadeta v izvrševanju svojih glasovalnih pravic iz delnic X. z oznako X.

Toženka je dolžna tožnici povrniti 385,00 EUR stroškov postopka, v 15-ih dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16-ega dne od vročitve sodbe do plačila.

Tožnica izkazuje pravno korist (od izdaje ugotovitvene sodbe o nezakonitosti izpodbijane odločbe) s preprečitvijo ponavljanja bodočega istovrstnega odločanja Agencije, to je izdaje odločb na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZPre-1 v primeru samostojne pridobitve delnic ciljne družbe v postopku unovčenja zavarovanj s strani več upnikov, in s pridobitvijo pravnega temelja za uveljavljanje škode na podlagi 26. člena Ustave). V zvezi s slednjim navaja, da ji je zaradi izdaje izpodbijane odločbe nastala škoda, saj ji je bilo protipravno onemogočeno izvrševanje glasovalnih pravic iz delnic družbe X. z oznako X, in to od dneva izdaje izpodbijane odločbe (23. 9. 2010) do dneva uveljavitve novele ZPre-1D (26. 5. 2012), kar naj bi tudi bil razlog za neuspeh zadnjega mednarodnega prodajnega postopka delnic X. z oznako X. Po presoji Vrhovnega sodišča je tožnica s temi trditvami izkazala pravno korist za izdajo ugotovitvene sodbe.

Seštevek obstoječih in novopridobljenih deležev delnic z glasovalno pravico različnih oseb ni okoliščina v smislu druge alineje 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1. Za vzpostavitev domneve usklajenega delovanja oseb na podlagi te določbe se namreč zahteva nekaj več; nekaj v zvezi z velikostjo deležev, kar kaže na usklajenost delovanja oseb pri pridobivanju delnic. Seštevek (obstoječih in novopridobljenih) deležev delnic različnih oseb sam po sebi tej zahtevi ne zadosti in ne utemelji domneve usklajenega delovanja na podlagi druge alineje 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1.

Okoliščina iz tretje alineje 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1 mora namreč izpolnjevati dva pogoja, da lahko pomeni predpostavko domneve usklajenega delovanja: prvič, biti mora okoliščina v zvezi s pridobitvijo vrednostnih papirjev, in drugič, okoliščina mora kazati na skupni namen oseb, ki naj bi bil v konkretnem primeru v skupnem prevzemu ciljne družbe.

Agencija domneve usklajenega delovanja ne more opreti na okoliščine: (a) da so bile vse banke upnice G. po kratkoročnih kreditnih pogodbah; (b) da so vse banke roke za vračilo kreditov po teh pogodbah večkrat podaljšale; (c) da so vse banke v dvomesečnem obdobju ena za drugo prenehale podaljševati roke za vračilo kreditov in zaradi neizpolnjevanja dolžniških obveznosti odstopile od kreditnih pogodb ter zahtevale vrnitev celotnega dolga s pripadki; (č) da so bili krediti vseh šestih bank zavarovani tako z zastavno pravico na delnicah X. z oznako X kot z zastavno pravico na delnicah I. z oznako I; (d) da so bile vse banke upravičene prodati zastavljene delnice in se poplačati iz prejete kupnine; in (e) da so tožnica ter E. in C. 16. 4. 2010 sklenile Dogovor. Ne gre namreč za okoliščine v zvezi s pridobitvijo spornih delnic, temveč za okoliščine, ki pojasnjujejo razloge za sočasno pridobitev spornih vrednostnih papirjev s strani udeleženih bank, oziroma, v primeru Dogovora, za okoliščino, ki je nastala osem mesecev po sporni pridobitvi delnic. Navedene okoliščine tako ne utemeljijo domneve usklajenega delovanja na podlagi tretje alineje 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1.

Presoja o tem, ali je vzpostavljena domneva usklajenega delovanja iz 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1, temelji na celostni obravnavi vseh okoliščin, ki pomenijo relevantni znak usklajenega delovanja.

Okoliščine, (A) da so tožnica in ostale banke, na katere je naslovljena odločba, delnice X. pridobile avgusta 2009; (B) da so jih pridobile tako, da so same kupile delnice, ki so jim bile dane v zavarovanje; (C) da je bilo njihovo prodajno naročilo zelo kratek čas izpostavljeno borznemu trgu in (Č) da so se posli sklepali v svežnjih; kažejo na to, da so banke vzporedno delovale, vendar ne z namenom skupnega prevzema X. Po presoji Vrhovnega sodišča je vzporedno delovanje tožnice in ostalih bank pri pridobitvi delnic X. posledica okoliščin, na katere tožnica ni imela vpliva. Vse banke so bile namreč v vlogi kreditodajalca družbe G. in vse njihove terjatve po teh pogodbah so bile zavarovane z zastavno pravico na istih delnicah – delnicah X. Z nastopom insolventnosti skupnega dolžnika je bila tožnica, tako kot ostale banke, upravičena unovčiti svoje zavarovanje, to je prodati delnice X., ki so ji bile dane v zastavo, in se poplačati iz prejete kupnine. Zaradi tega bi se na trgu nenadoma in občutno povečala ponudba delnic X., kar bi znižalo ceno teh delnic, posledično pa tudi izkupiček, ki bi ga tožnica prejela s prodajo zastavljenih delnic, kar pa ne bi bilo v skladu z njenim ekonomskim interesom, da dobi svojo terjatev v celoti plačano. Zato se je kot razumni, ekonomsko naravnani tržni subjekt, ki upošteva obstoječe tržne razmere, odločila, da sama kupi zastavljene delnice. To tudi pojasni, zakaj je bilo njeno prodajno naročilo le kratek čas izpostavljeno borznemu trgu in zakaj so se posli sklepali v svežnjih. Ker je bila torej odločitev tožnice, da sama kupi v zastavo dane ji delnice X., le racionalen odziv bančnega subjekta (ki mora v skladu z bančnimi predpisi obvladovati kreditna tveganja) na tržne razmere, se pokaže, da je tožnica uspela izpodbiti domnevo usklajenega delovanja iz 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1 pri sporni pridobitvi delnic X.