IZREK
I. Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje:
spremeni v delu I. točke izreka
v zvezi z prvim in drugim odstavkom II. točke izreka sodišča prve stopnje, tako da se sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi z dne 5. 10. 2016, sklenjen med tožnico in prvim tožencem in pogodba o zaposlitvi z dne 6. 10. 2016, sklenjena med tožnico in drugim tožencem, razveljavita;
razveljavi v delu I. točke izreka
v zvezi z odločitvijo sodišča prve stopnje v tretjem odstavku I. in II. točke izreka; v delu četrtega odstavka I. in II. točke izreka, ki se nanaša na odločitev o zavrnitvi zahtevka za ugotovitev, da tožnici delovno razmerje pri prvemu tožencu ni prenehalo 8. 10. 2016 in ji traja do dneva odločitve sodišča prve stopnje; v delu petega odstavka I. in II. točke izreka, ki se nanaša odločitev o zavrnitvi zahtevka, da mora prvi toženec tožnici za čas od 8. 10. 2016 do dneva odločitve sodišča prve stopnje plačati nadomestila plače v višini razlike med 1.127,65 EUR bruto mesečno, zmanjšano za prejete zneske nadomestila za čas brezposelnosti, z zakonskimi zamudnimi obrestmi; v šestem, sedmem, osmem odstavku I. in II. točke izreka; v delu devetega odstavka I. in II. točke izreka, ki se nanaša na odločitev o zavrnitvi zahtevka za plačilo zneska 13.531,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi; v desetem odstavku I. in II. točke izreka
ter II. točki izreka in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.
JEDRO
A. A. je tožnici izgubo pravice do polne odpravnine in daljšega odpovednega roka (kar bi tožnici pripadalo, če bi ji prvi toženec podal redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, namesto da ji je ponudil sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi) namerno zamolčala, saj je delala v korist obeh tožencev, predvsem prvega toženca. Sklenitev sporazuma je bila za prvega toženca najugodnejša možnost, saj se je s tem izognil podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pravicam, ki bi tožnici pripadale že po zakonu (višja odpravnina, daljši odpovedni rok) in možnosti, da bi tožnica, kolikor bi ji bila podana redna odpoved, v sodnem postopku zahtevala presojo njene zakonitosti. Te pravice je tožnica zaradi sklenitve sporazuma izgubila. Z zamolčanjem teh podatkov je A. A. pri tožnici povzročila zmoto v nagibu in jo tako napeljala k sklenitvi sporazuma (in pogodbe o zaposlitvi za določen čas dveh mesecev z drugim tožencem). Pri podpisu obeh dokumentov je šlo za "paketno ponudbo". Navedene okoliščine utemeljujejo zaključek o prevari pri podpisu dokumentov.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.