TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 0610-495/2014-18 z dne 12. 12. 2016 se zavrne v delu, ki se nanaša na:

- točko I.1. za znesek davka od dohodkov pravnih oseb za obdobje od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2008 od davčne osnove:

- 30.228,70 EUR (ki se nanaša na odhodke iz razmerij s podjemnikom A.A.) in

- 19.200,00 EUR (ki se nanaša na odhodke iz razmerij z avtorjem B.B.)

po stopnji 22% ter pripadajoče obresti, obračunane od poteka roka za plačilo davka dne 30. 4. 2009 do izdaje odločbe dne 12. 12. 2016 ter posledično

- točko I.2. za posledični znesek obresti od premalo plačanih mesečnih akontacij davka od dohodkov pravnih oseb v letu 2009, obračunane od poteka roka za plačilo do dneva vložitve obračuna davka od dohodkov pravnih oseb dne 30. 3. 2010, ter

- točko I.3. za znesek davka od dohodkov pravnih oseb za obdobje od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2009 od davčne osnove:

- 1.451.943,01 EUR (ki se nanaša na neupravičeno zmanjšanje prihodkov iz odprave oslabitev pod zaporedno št. 2.4 obrazca DDPO v znesku 1.445.770,16 EUR in premalo izkazane davčno nepriznane odhodke prevrednotenja terjatev pod zaporedno št. 6.7 obrazca DDPO v znesku 6.172,85 EUR),

- 9.848,71 EUR (ki se nanaša na odhodke iz razmerij s podjemnikom A.A.),

- 5.400,00 EUR (ki se nanaša na odhodke iz razmerij z družbo C. po računu št. 112) in

- 37.324,80 EUR (ki se nanaša na odhodke iz razmerij z družbo D. po računih št. 1, 5 in 8 / 2009)

po stopnji 21% ter pripadajoče obresti, obračunane od poteka roka za plačilo davka dne 30. 4. 2010 do izdaje odločbe dne 12. 12. 2016 ter posledično

- točko I.4. za posledični znesek obresti od premalo plačanih mesečnih akontacij davka od dohodkov pravnih oseb v letu 2010, obračunane od poteka roka za plačilo do dneva vložitve obračuna davka od dohodkov pravnih oseb dne 30. 3. 2011, ter

- točko IV. izreka.

II. V preostalem se tožbi ugodi in se odločba Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 0610-495/2014-18 z dne 12. 12. 2016 v preostalih delih točk I.1, I.2, I.3 in I.4. ter v temu ustreznemu delu točke III. odpravi ter se zadeva v tem delu vrne istemu organu v ponovni postopek.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Z davčnega vidika je pri presoji, ali so bili odhodki potrebni za pridobitev prihodkov, odločilno, da gre za odhodke, ki so po namenu poslovanja usmerjeni v ustvarjanje prihodkov gospodarske družbe, pri tem pa se ne upoštevajo le tisti odhodki, kjer ugotovljena dejstva okoliščine iz drugega odstavka 29. člena ZDDPO-2 kažejo na to, da niso bili potrebni za pridobitev prihodkov, torej da iz ugotovitve dejanskega stanja izhaja, da niso bili uporabljeni s ciljem ustvarjanja prihodkov te pravne osebe. Okoliščine, da gre za odhodke, ki niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti, odhodke, ki imajo značaj privatnosti, ali odhodke, ki niso skladni z običajno poslovno prakso, je torej treba vrednotiti kot vidike, ki lahko kažejo na to, da določeni odhodki v navedenem smislu niso bili potrebni za pridobitev prihodkov, kar pa je treba ugotoviti v vsakem posameznem primeru.

Poleg možnosti dokazovanja z verodostojnimi listinami obstaja po sodni praksi tudi možnost dokazovanja odhodkov z drugimi ustreznimi dokaznimi sredstvi, in to kljub temu, da je verodostojna listina sicer primeren, lahko celo primaren dokaz za izkazovanje obstoja določenega odhodka, saj ni edini dokaz, ki bi tak odhodek lahko dokazala. Glede na navedeno v davčnem postopku po presoji sodišča ni bilo utemeljenega razloga za zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje prič X.X. in T.T., s katerim je tožnik želel dokazati dejansko izvršitev zaračunanih storitev in s tem verodostojnost prejetih računov, ki so bili podlaga za knjiženje spornih odhodkov.